Linux: Informativni letak
  Michael K. Johnson, <johnsonm@redhat.com>
  v4.14, 1. september 1998

  Ta spis ponuja osnovno informacijo o operacijskem sistemu Linux,
  vkljuèno z njegovo razlago, seznamom lastnosti, nekaj zahtevami za
  delovanje, in nekaj viri.
  ______________________________________________________________________


  Kazalo


  1. Uvod v Linux

  2. Lastnosti Linuxa

  3. Strojne zahteve

     3.1 Minimalna sestava
     3.2 Uporabna sestava
     3.3 Podprta strojna oprema

  4. Nepopoln spisek prirejenih programov in drugega programja

  5. Kdo uporablja Linux?

  6. Kako do Linuxa

     6.1 Anonimni FTP
     6.2 CD-ROM
     6.3 Drugi naèini, kako do Linuxa

  7. Prvi koraki

  8. Pravni status Linuxa

  9. Novice o Linuxu

  10. Prihodnost Linuxa

  11. Ta spis

  12. Pravni poduk

  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod v Linux


  Linux je Unix in ni Unix. Je Unix, saj upo¹teva doloèila POSIX ter se
  nasploh obna¹a kot Unix, in ni Unix, saj je bil od zaèetka napisan na
  novo in ne vsebuje niti ene same programske vrstice iz sistema AT&T
  Unix. Linux je popolnoma prosta izvedba doloèil POSIX z raz¹iritvami
  System V in BSD, dosegljiva v izvorni in prevedeni obliki. Linux je
  avtorsko delo Linusa B. Torvaldsa <torvalds@transmeta.com> in drugih
  sodelavcev, ter se lahko prosto raz¹irja pod pogoji, navedenimi v GNU
  Public License (GPL). Izvod GPL je vsebovan z izvorno kodo za Linux;
  sicer pa je dostopna na  <ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu/COPYING>.

  Linux, sam na sebi, je le jedro operacijskega sistema; tisti del, ki
  krmili strojno opremo, upravlja z datotekami, procesi, in tako dalje.
  Obstaja veè kombinacij Linuxa z naborom pripomoèkov in namenskih
  programov, skupaj s katerimi predstavlja popoln operacijski sistem.
  Vsaka od teh kombinacij se imenuje distribucija Linuxa. Èeprav se ime
  Linux v o¾jem pomenu besede uporablja le za oznaèevanje jedra, pa z
  njim pogosto poimenujemo kar celoten sistem, zgrajen okrog jedra
  Linux. Tudi ta raba je pravilna. Za seznam in kratek opis razliènih
  distribucij si oglejte
  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html>.  Nobena od
  teh distribucij pa ni ,,uradni Linux``.

  Linux ni v javni lasti, niti ni ,,program na poku¹ino`` (shareware).
  Linux spada med prosto programje (angle¹ko ,,freeware`` ali Open
  Source Software[TM]; glejte tudi  <http://www.opensource.org/>).
  Kopije prostega programa lahko delite naokoli, vendar pod pogojem, da
  prilo¾ite tudi izvorno kodo, oziroma da je izvorna koda tudi
  dosegljiva. Èe ste prosti program dodelali ali spreminjali, ste
  zakonsko obvezani, da tudi dodelave in spremembe napravite dostopne
  pod enakimi pogoji. Podrobnosti so opisane v GNU General Public
  License.

  Linux je v izdaji 2.0 ¹e vedno prost, in bo ostal tudi v prihodnje.
  Zaradi narave za¹èite licence GNU, kateri predmet je Linux, bi bilo
  protizakonito, èe bi se to spremenilo. Bodite pozorni: izraz ,,free``
  se nana¹a na svobodo, ne na ceno, in povsem legalno je zahtevati
  denarno nadomestilo za raz¹irjanje Linuxa, vse dokler zraven prilagate
  tudi izvorno kodo. Zapisano je poenostavitev, za natanèno pravno
  razlago pogojev glejte GNU General Public License.

  Linux teèe na raèunalnikih s procesorji Intel 386, 486, ali Pentium, z
  vodili ISA, EISA, PCI ali VLB. MCA (Micro Channel dru¾be IBM) v izdaji
  jedra 2.0.x ¹e ni dobro podprt, preizkusna izvedba podpore pa je
  vkljuèena v razvojno izvorno kodo jedra izdaje 2.1.x. Èe vas zanima,
  si podrobnosti oglejte na <http://glycerine.itsmm.uni.edu/mca/>.

  V delu je priredba za veè raèunalnikov s procesorju Motorola 680x0
  (trenutno teèe na nekaj Amigah, Atarijih in raèunalnikih VME), ki ¾e
  deluje precej dobro. Zahteva procesor 68020 z enoto MMU, ali
  procesorje 68030, 68040 ali 68060. Zahteva tudi numerièni koprocesor
  (FPU). Omre¾ne funkcije ter okolje X ¾e delujejo. Glejte
  <news:comp.os.linux.m68k>.

  Linux teèe dobro na procesorju DEC Alpha, in trenutno podpira èipja
  ,,Jensen``, ,,NoName``, ,,Cabriolet``, ,,Universal Desktop Box`` (bolj
  znan kot Multia), in veè drugih. Za dodatne informacije glejte
  <http://www.azstarnet.com/~axplinux/FAQ.html>.

  Linux dobro deluje tudi na procesorju Sun SPARC; veèina modelov sun4c,
  sun4m in sun4u zdaj ¾e podpira Linux, podpora za sun4 pa je v
  izdelavi. Red Hat Linux je v èasu pisanja tega spisa edina
  distribucija Linuxa, na voljo za za Sun SPARC; za podrobnosti glejte
  <http://www.redhat.com/support/docs/rhl-sparc/>

  Priredba za arhitekturo Power PC, vkljuèujoè raèunalnike PowerMac
  (NuBus in PCI), Motorola, IBM in Be je v intenzivnem razvoju. Oglejte
  si  <http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/> in <http://www.linuxppc.org/>.

  Priredbe za druge arhitekture, vkljuèno z MIPS (glejte
  <http://linus.linux.sgi.com/> in  <http://lena.fnet.fr> in ARM, so v
  razliènih fazah razvoja. Rezultatov morda ni za prièakovati takoj; èe
  pa vas delo zanima in ste ¾eljni in sposobni prispevati k njemu, boste
  verjetno hitro na¹li stik z drugimi sodelavci.

  Linuxa ¾e dolgo ne moremo veè ¹teti za preizkusno verzijo, saj je prva
  izdaja (1.0) iz¹la ¾e 14. marca 1994. Seveda so v sistemu ¹e vedno
  napake, in s èasom se pojavljajo tudi nove, in so seveda tudi
  popravljene. Ker delo na Linuxu sledi ,,modelu odprtega razvoja``, vse
  nove izvedenke javno izidejo, ne glede na to, èe so ,,produkcijske
  kakovosti`` ali ne. Vendar pa je bila v pomoè ljudem pri odloèitvi,
  katere izvedenke so stabilne in katere ne, vpeljana naslednja shema:
  izdaje 1.x.y, kjer je x sodo ¹tevilo, so stabilne, namenjene zgolj
  odpravljanju napak. Tako so bile od izdaje 1.2.2 do 1.2.3 odpravljene
  samo nekatere napake, ni pa bilo dodanih nobenih novih lastnosti.
  Izdaje 1.x.y, kjer je x liho ¹tevilo, pa so razvojne izvedenke, kjer
  se od ene izdaje do druge odpravljajo napake in dodajajo nove
  funkcionalnosti. Take izdaje so lahko nestabilne in so namenjene
  razvijalcem. Vsake toliko èasa, ko se jedro stabilizira, se razvoj na
  novem stabilnem jedru zamrzne, nadaljuje pa se delo na razvojni
  izvedbi jedra.

  Trenutna stabilna izdaja je 2.0.36 (zadnja ¹tevilka se bo spremenila s
  odpravo napak in dodajanjem gonilnikov), razvoj pa se nadaljuje na
  eksperimentalnem jedru 2.1.x. Izvorni kodi za jedro Linuxa je
  prilo¾ena tudi datoteka Documentation/Changes, ki natanèneje razlo¾i
  spremebe, na katere morate biti pozorni pri prehodu na novej¹o
  razlièico jedra. Veèina uporabnikov Linuxa pa preprosto vsake toliko
  èasa posodobi svojo distribucijo in s tem dobi tudi novo izdajo jedra.

  Veèina izdaj Linuxa, razvojnih ali stabilnih, je precej stabilnih. Èe
  nimate posebnih ambicij, da bi vedno sledili zadnji izdaji, in èe
  izdaja, ki jo imate, dela, kar ¾elite, lahko mirno ostanete tudi pri
  njej. Znan je primer raèunalnika, na katerem je tekla izdaja 0.97p1
  (izdana poleti 1992) neprekinjeno 136 dni brez napak (tekla bi ¹e
  dlje, èe ne bi bagerist po nesreèi pretrgal omre¾nega kabla). ©e drugi
  so objavili neprekinjeno delovanje tudi prek enega leta. Zadnje
  poroèilo navaja raèunalnik, na katerem ¹e vedno teèe izdaja 0.99p15s,
  zdaj ¾e prek 600 dni.

  Zavedati se moramo, da je razvoj Linuxa odprt in razpr¹en, medtem ko
  je razvoj veèine ostalega programja zaprt in centraliziran. To pomeni,
  da je trenutna razvojna verzija vedno javno dostopna (z zamikom tedna
  ali dveh) in jo lahko kdorkoli uporablja. Rezultat tega je, da izdaja,
  ki prina¹a novo funkcionalnost, skoraj vedno vsebuje tudi napake. Po
  drugi strani pa to pomeni tudi izjemno hiter razvoj, tako da so napake
  najdene in odpravljene zelo hitro, dostikrat v nekaj urah, saj se z
  njimi ukvarja veliko ljudi.

  Zaprt, centraliziran razvoj nasprotno pomeni, da se s projektom
  ukvarja posameznik ali skupina, in programje javno izdajo potem, ko
  mislijo, da dobro deluje. To navadno vodi v dolge intervale med
  izdajami, dolgo èakanje na popravke napak, in poèasnej¹i razvoj.
  Konèna javna izdaja takega programja je vèasih res bolj kakovostna,
  vendar pa je hitrost razvoja v splo¹nem mnogo ni¾ja.

  Razpravo o enem in drugem modelu razvoja programja najdete v eseju
  Erica Raymonda ,,The Cathedral and the Bazaar``
  <http://earthspace.net/~esr/writings/cathedral-bazaar/>.

  Ob pisanju tega spisa (1. september 1998) je bila trenutna stabilna
  izdaja Linuxa 2.0.35, zadnja razvojna izdaja pa 2.1.119.


  2.  Lastnosti Linuxa


  *  veèopravilni: veè programov teèe naenkrat.

  *  veèuporabni¹ki: veè ljudi lahko hkrati dela na istem raèunalniku
     (in nobenih omejitev na dva uporabnika!)

  *  veèarhitekturni: teèe na veè razliènih mikroprocesorjih, ne le na
     Intelovih.

  *  veèprocesorski: podpora za SMP obstaja za procesorje Intel in SPARC
     (za ostale pa je v delu), Linux pa uporabljajo tudi v veè ohlapno
     povezanih veèprocesorskih aplikacijah, med njimi sistemi Beowulf
     (glejte <http://cesdis.gsfc.nasa.gov/linux-
     web/beowulf/beowulf.html>) in Fujitsujev superraèunalnik AP1000+ s
     procesorji SPARC.

  *  teèe v za¹èitenem naèinu na 80386.

  *  vsebuje za¹èito pomnilnika med procesi, tako da en sam program ne
     more ogroziti stabilnosti celotnega sistema.

  *  nalaganje programov na zahtevo: Linux prebere z diska v pomnilnik
     samo tiste dele programa, ki se jih dejansko potrebuje.

  *  deljene pomnilni¹ke strani. Veè programov lahko bere iz istega
     pomnilnika, in ¹ele ko program poskusi pisati v pomnilnik, Linux
     stran (blok 4KB) pomnilnika prepi¹e nekam drugam. Ta naèin prinese
     dve prednosti: vi¹jo hitrost in manj¹o porabo pomnilnika.

  *  virtualni pomnilnik s shranjevanjem na disk po eno stran naenkrat
     (paging) namesto shranjevanja pomnilni¹ke slike celotnega procesa
     (swapping); na loèeno particijo ali pa v datoteko, ali pa na obe.
     Izmenjalni prostor na disku (ki se iz zgodovinskih razlogov ¹e
     vedno imenuje swap) je mo¾no dodati tudi med delom. V celoti more
     Linux uporabiti 16 podroèij za swap po 128 MB vsako, skupaj 2 GB.
     Èe je potrebno, se more ta omejitev popraviti s spremembo nekaj
     vrstic v izvorni kodi jedra.

  *  skupni pomnilni¹ki fond za uporabni¹ke programe in diskovni
     medpomnilnik, tako da se lahko ves prosti pomnilnik uporablja za
     predhranjenje vsebine diska; po potrebi, ko programi zahtevajo veè
     pomnilnika, pa se ta dinamièno prilagodi.

  *  dinamièno povezane deljene knji¾nice (DLL), in seveda tudi statiène
     knji¾nice

  *  izpis vsebine pomnilnika (core dump) ob nepravilnem zakljuèku
     programa, kar dovoljuje analizo z iskalnikom napak ne le med tekom
     programa, ampak tudi potem, ko se je zru¹il.

  *  veèinoma zdru¾ljiv na ravni izvorne kode s standardi POSIX, Sustem
     V in BSD.

  *  prek modula za emulacijo iBCS2 veèinoma zdru¾ljiv na binarni ravni
     s SCO, SVR3 in SVR4.

  *  vsa izvorna koda je dostopna, vkljuèujoè celotno jedro, gonilnike,
     razvojna orodja in uporabni¹ke programe; vse se sme tudi prosto
     raz¹irjati. Kopica komercialnih programov, za katere izvorna koda
     ni na voljo je bila prirejenih za Linux; vse, kar pa je bilo
     prosto, vkljuèno s celotnim osnovnim operacijskim sistemom, pa
     ostaja prosto.

  *  nadzor nad opravili po POSIX.

  *  psevdoterminali (pty).

  *  emulacija numeriènega koprocesorja 387 v jedru, tako da ni potrebe,
     da bi programi izvajali svojo emulacijo. Vsak raèunalnik, na
     katerem teèe Linux, s stali¹èa programerja izgleda, kot bi imel
     vgrajen numerièni koprocesor. Èe ima raèunalnik v resnici
     koprocesor, bo Linux seveda uporabil tega namesto emulacije, in
     jedro lahko tudi prevedete brez numeriène emulacije, s èimer
     prihranite nekaj malega pomnilnika.

  *  podpira mnoge neangle¹ke ali posebne tipkovnice, enostavno pa je
     tudi dodati podporo za nove.


  *  veè virtualnih konzol: veè (do 64) neodvisnih prijav prek konzole,
     med katerimi lahko preklapljate s kombinacijo tipk (neodvisno od
     strojne opreme za prikaz).

  *  podpira veè datoteènih sistemov, med njimi minix, Xenix, vse
     pogoste datoteène sisteme System V; ima sodoben lastni datoteèni
     sistem, ki omogoèa do 4 TB prostora in 255 znakov dolga imena
     datotek.

  *  transparenten dostop do particij MS-DOS (in particij FAT na OS/2)
     prek posebnega datoteènega sistema: ne potrebujete nobenih posebnih
     ukazov za uporabo particije MS-DOS, saj se ka¾e kot povsem obièajni
     datoteèni sistem Unix (razen èudnih omejitev glede dol¾ine imen,
     za¹èite ipd.)  Za stisnjene particije pod MS-DOS 6 je zaenkrat
     potrebno uporabiti popravek (dmsdosfs). Podpora za VFAT (Windows
     NT, Windows 95) je na voljo v Linuxu 2.0.

  *  posebni datoteèni sistem, UMSDOS, omogoèa, da Linux namestimo na
     datoteènem sistemu MS-DOS.

  *  podpora za branje datoteènega sistema HPFS-2 pod OS/2 2.1.

  *  podpora za HFS (Macintosh) je na razpolago kot loèen modul.

  *  datoteèni sistem CD-ROM bere vse standardne zapise CD-ROM.

  *  podpora za omre¾je TCP/IP, vkljuèujoè ftp, telnet, NFS itd.

  *  stre¾nik za Appletalk.

  *  stre¾nik in odjemnik za NetWare

  *  stre¾nik in odjemnik za Lan Manager in Windows (SMB)

  *  podpora za mnoge omre¾ne protokole: osnovni protokoli v zadnji
     razvojni izdaji vkljuèujejo TCP, IPv4, IPv6, AX.25, X.25, IPX, DDP
     (Appletalk), NetBEUI, Netrom, in druge.  Stabilna izdaja trenutno
     vkljuèuje podporo za TCP, IPv4, IPX, DDP in AX.25.


  3.  Strojne zahteve


  3.1.  Minimalna sestava


  Tole je verjetno najmanj¹a mo¾na sestava, na kateri teèe Linux:
  procesor 386SX/16, 1 MB pomnilnika, disketnik (1.44 MB ali 1.2 MB),
  katerakoli podprta grafièna kartica (in seveda tipkovnica, monitor in
  tako naprej). To je dovolj, da sistem za¾enete in vidite, èe na
  raèunalniku sploh deluje; ne boste pa mogli poèeti niè uporabnega.
  Dodatne informacije o delu z minimalno sestavo najdete na
  <http://rsphy1.anu.edu.au/~gpg109/mem.html>.

  Da bi poèeli kaj uporabnega, potrebujete ¹e disk. Za zelo minimalno
  nastavitev zadostuje 5 do 10 MB prostora, kamor namestite samo
  najnujnej¹e ukaze in eno ali dve majhni aplikaciji, denimo terminalski
  emulator. To je ¹e vedno zelo, zelo omejujoèe, in zelo neudobno, saj
  razen za res skromne aplikacije ne pu¹èa dovolj prostora. V splo¹nem
  tega ne priporoèamo za niè drugega kot za preizkus, èe stvari
  delujejo, in seveda za modrovanja o minimalnih zahtevah.


  3.2.  Uporabna sestava


  Èe boste poganjali kateregakoli od raèunsko intenzivnih programov,
  npr. gcc, X ali TeX, boste verjetno ¾eleli kaj hitrej¹ega kot
  386SX/16, èeprav z nekaj potrpe¾ljivosti tudi ta zadostuje.
  V praksi potrebujete vsaj 4 MB pomnilnika, èe ne uporabljate okolja X,
  in 8 MB, èe ga. Èe bo na sistemu hkrati delalo veè uporabnikov, ali èe
  boste hkrati poganjali veè veèjih programov (npr. prevajalnik), bo 4
  MB verjetno premalo. Linux sicer deluje tudi z manj pomnilnika
  (zado¹èalo bi celo samo 2 MB), vendar pa bo tedaj uporabil disk kot
  virtualni pomnilnik, in sistem bo prepoèasen, da bi bil uporaben. Èe
  poganjate hkrati veè programov, bo 16 MB pomnilnika znatno zmanj¹alo
  posege na disk. Èe ¾elite, da bo sistem pod normalno uporabo le
  neznatno uporabljal disk kot virtualni pomnilnik, bo za enega
  uporabnika verjetno zadostovalo 32 MB. Èe poganjate veè veèjih
  programov naenkrat, bo morda 64 MB bolj¹a izbira. Èe pa poganjate
  programe s huj¹o lakoto po pomnilniku, pa boste verjetno morali seèi
  ¹e vi¹e.

  Kolièina diska je odvisna od tega, kaj ¾elite namestiti. Za obièajen
  osnovni nabor podpornih programov Unixa, ukazno lupino in upravne
  programe bo dovolj 10 MB, z nekaj malega prostora za uporabni¹ke
  datoteke. Za popolnej¹i sistem vzemite Red Hat, Debian ali katero
  drugo distribucijo, in raèunajte, da boste potrebovali od 60 do 300 MB
  prostora, odvisno od tega, kaj ¾elite namestiti in katero distribucijo
  uporabljate. K temu prostoru pri¹tejte prostor, ki ste ga namenili za
  datoteke uporabnikov. Èe kupujete nov raèunalnik, glede na dandana¹nje
  cene diskov ni pametno kupovati premajhnega diska. Vzemite vsaj 2 GB,
  raje 4 GB, in ne bo vam ¾al. Linux se dobro znajde tudi z novej¹imi
  zelo velikimi diski, kot denimo diski EIDE velikosti 11 GB ali diski
  SCSI velikosti 18 GB.

  Dodajte veè pomnilnika, veè diska, hitrej¹i procesor in ostalo glede
  na va¹e potrebe, ¾elje in zmo¾nosti, èe ¾elite kaj veè kot zgolj
  uporabni sistem. V splo¹nem pomeni pod Linuxom dodatni pomnilnik
  bistveno veèjo razliko kot pod MS-DOS. To je seveda povezano z
  omejitvijo MS-DOS na 640 KB, ki je pod Linuxom ni.


  3.3.  Podprta strojna oprema


     Mikroprocesor:
        Vse, kar lahko izvaja programe v za¹èitenem naèinu 386; vsi
        modeli Intel 80386, 80486 in Pentium.  Procesorji 80286 in
        starej¹i bodo morda nekega dne podprti z manj¹im jedrom,
        imenovanim ELKS (Embeddable Linux Kernel Subset), vendar pa ne
        prièakujte enakih zmogljivosti. Razlièico za procesor Motorola
        680x0 (68020 z dodatno enoto MMU, 68030, 68040 in 68060), ki
        teèe na raèunalnikih Amiga in Atari, lahko najdete na
        tsx-11.mit.edu v imeniku 680x0. Veliko modelov DEC Alpha, Sun
        SPARC in Power PC je zdaj podprtih. V delu so priredbe za
        arhitekture ARM, Strong ARM in MIPS, za podrobnosti se obrnite
        drugam.

     Arhitektura:
        Vodilo PCI ISA, EISA in VLB. Podpora za MCA (veèinoma IBM PS/2)
        je nepopolna, vendar se izbolj¹uje (glejte zgoraj).  Linux je
        zahtevnej¹i glede strojne opreme kot DOS, Windows ali veèina
        drugih operacijskih sistemov. To pomeni, da kak¹na obskurna
        strojna oprema, ki s kak¹nim manj zahtevnim operacijskim
        sistemom deluje, z Linuxom morda ne bo delovala. Linux je tudi
        krasen preizku¹evalec pomnilnika...

     Pomnilnik:
        Do 1 GB z Intelovimi procesorji; veè na 64-bitnih sistemih.
        Nekateri, vkljuèno z Linusom, so opazili, da je dodajanje
        pomnilnika brez hkratnega poveèanja predpomnilnika (cache)
        izjemno upoèasnilo njihove raèunalnike. Èe ste opazili, da je
        raèunalnik z dodanim pomnilnikom poèasnej¹i, poskusite poveèati
        predpomnilnik. Nekateri raèunalniki lahko predpomnijo samo
        doloèeno kolièino pomnilnika, ne glede na to, koliko pomnilnika
        je v resnici name¹èenega (64 MB je meja za nek priljubljen nabor
        èipov). Veè kot 64 MB pomnilnika zahteva poseben zagonski
        parameter, saj BIOS zaradi zastarele zasnove ne zna javiti veè
        kot 64 MB pomnilnika. Jedra izdaje 2.1.x in novej¹a znajo
        avtomatièno prepoznati tudi veè pomnilnika.

     Zunanji pomnilnik:
        Generièni diski AT (EIDE, IDE, 16-bitni krmilniki diskov z MFM
        ali RLL, ali ESDI) so podprti, enako tudi diski in druge enote
        SCSI, èe je podprt krmilnik SCSI. Generièni krmilniki XT
        (8-bitni krmilniki z MFM ali RLL) so tudi podprti. Podprti
        krmilniki SCSI: Advansys, Adaptec serije 1542, 1522, 1740, 27xx,
        in 29xx (z nekaj izjemami), krmilniki Buslogic MultiMaster in
        Flashpoint; krmilniki na osnovi NCR53c810, krmilniki DPT,
        krmilniki Qlogic ISP in FAS, Seagate ST-01 in ST-02, Future
        Domain serija TMC-88x (ali katerikoli krmilnik na osnovi èipa
        TMC950) in TMC1660/1680, Ultrastor 14F, 24F in 34F, Western
        Digital wd7000, in drugi. Traène enote SCSI, QIC-02, in nekatere
        QIC-80 so tudi podprte. Podprtih je veè enot CD-ROM, med njimi
        Matsushita/Panasonic, Mitsumi, Sony, Soundblaster, Toshiba,
        ATAPI (EIDE), SCSI, in druge. Za natanènej¹e informacije in
        modele si oglejte Hardware Compatibility HOWTO. Pripis: tovrstni
        seznami so vnaprej obsojeni na nepopolnost. Proizvajalci
        distribucij vzdr¾ujejo popolnej¹e.

     Grafika:
        VGA, EGA, CGA, ali Hercules (in s temi zdru¾ljivi) delujejo v
        tekstovnem naèinu. Za grafiko in X obstaja podpora za (najmanj)
        standardni VGA in nekaj kartic SVGA (veèina kartic na osnovi
        èipov ET3000, ET4000, Paradise in nekaterih Trident), S3,
        8514/A, ATI, Matrox in Hercules. Linux uporablja stre¾nik
        XFree86, kar doloèa, katere kartice so podprte in katere ne.
        Celoten seznam podprtih naborov èipov bi zavzel veè kot celo
        stran. Oglejte si  <http://www.XFree86.org/>.

     Omre¾je:
        Podpora za Ethernet vkljuèuje 3COM 503/509/579/589/595/905
        (501/505/507 so podprti, vendar odsvetovani), AT&T GIS (neé NCR)
        WaveLAN, veèina kartic na osnovi WD8390, veèina kartic na osnovi
        WD80x3, NE1000/2000 in veèina z njima zdru¾ljivih, AC3200,
        Apricot 82596, AT1700, ATP, DE425/434/435/500, D-Link
        DE-600/620, DEPCA, DE100/101, DE200/201/202 Turbo, DE210, DE422,
        Cabletron E2100 (odsvetovana), Intel EtherExpress (odsvetovana),
        DEC EtherWORKS 3, HP LAN, HP PCLAN/plus, veèina kartic na osnovi
        AMD LANCE, NI5210, ni6510, SMC Ultra, DEC 21040 (tulip), Zenith
        Z-Note ethernet. Nobena od kartic Zircom in nobena od kartic
        Cabletron (razen E2100) ni podprta, ker proizvajalec ni
        pripravljen prosto izdati informacij o programiranju teh kartic.

        Podpora za FDDI trenutno vkljuèuje kartice DEC DEFxx.

        Podpora za omre¾ja point-to-point vkljuèuje PPP, SLIP, CSLIP,
        and PLIP. Podpora za PPP je na voljo tako za obièajne asinhrone
        naprave (modemi), kot tudi za sinhrono povezavo (ISDN).

        Na voljo je omejena podpora za Token Ring.

     Serijski vmesniki:
        Podprtih je veèina kartic na osnovi 16450 in 16550 UART,
        vkljuèno z AST Fourport, Usenet Serial Card II in drugimi.
        ,,Pametne`` kartice vkljuèujejo serijo Cyclades Cyclom (uradno
        podprta s strani proizvajalca), serijo Comtrol Rocketport series
        (uradno podprta s strani proizvajalca), Stallion (veèina kartic;
        uradno podprta s strani proizvajalca), in Digi (nekatere
        kartice; uradno podprta s strani proizvajalca).  Nekaj strojne
        opreme za ISDN, ,frame relay` in najeto telefonsko linijo je
        tudi podprte.

     Ostala strojna oprema:
        SoundBlaster, ProAudio Spectrum 16, Gravis Ultrasound, veèina
        drugih zvoènih kartic, veèina (vse?) zvrsti mi¹k (Microsoft,
        Logitech, PS/2) itd.


  4.  Nepopoln spisek prirejenih programov in drugega programja


  Veèina obièajnih orodij in programov s sistema Unix je bila prirejena
  za Linux, vkljuèno s skoraj vso robo GNU in veliko odjemniki X iz
  razliènih virov. Pravzaprav beseda ,prirejen` niti ni na mestu, saj se
  zaradi precej natanènega upo¹tevanja priporoèil POSIX veliko programov
  prevede popolnoma brez sprememb, ali le z malenkostnimi spremembami.
  ®al ¹e ni toliko aplikacij za konènega uporabnika, kot bi si ¾eleli,
  vendar pa se situacija popravlja. Stopite v stik s proizvajalcem svoje
  najljub¹e komercialne aplikacije za Unix in ga povpra¹ajte, èe jo je
  ¾e priredil za Linux.

  Sledi nepopoln spisek programja, ki preverjeno dela z Linuxom:

     Osnovni ukazi Unix:
        ls, tr, sed, awk in tako dalje (èesarkoli se spomnite -- Linux
        ga verjetno ima).

     Razvojna orodja:
        gcc, gdb, make, bison, flex, perl, rcs, cvs, prof.

     Programski jeziki in okolja:
        C, C++, Objective C, Java, Modula-3, Modula-2, Oberon, Ada95,
        Pascal, Fortran, ML, scheme, Tcl/tk, Perl, Python, Common Lisp,
        in mnogi drugi.

     Grafièna okolja:
        Namizja GNOME in KDE, X11R5 (XFree86 2.x), X11R6 (XFree86 3.x),
        MGR.

     Urejevalniki:
        GNU Emacs, XEmacs, MicroEmacs, jove, ez, epoch, elvis (GNU vi),
        vim, vile, joe, pico, jed, in drugi.

     Ukazne lupine:
        bash (zdru¾ljiva s POSIX sh), zsh (vkljuèuje naèin, zdru¾ljiv s
        ksh), pdksh, tcsh, csh, rc, es, ash (veèinoma s sh zdru¾ljiva
        ukazna lupina, ki jo BSD uporablja kot /bin/sh), in mnoge druge.

     Telekomunikacije:
        PPP, UUCP, SLIP, CSLIP, celoten nabor programov TCP/IP, kermit,
        szrz, minicom, pcomm, xcomm, term (poganja veè ukaznih lupin,
        preusmerja omre¾ne aktivnosti in dovoljuje oddaljeni X, vse prek
        ene modemske linije), Seyon (priljubljen komunikacijski program
        za X Windows), in veè paketov za fax in glasovno po¹to (prek
        modemov ZyXEL in drugih). Seveda sta podprti tudi oddaljena
        serijska in omre¾na prijava.

     Elektronska po¹ta in novice:
        C-news, innd, trn, nn, tin, smail, elm, mh, exmh,pine, mutt itd.

     Obdelava besedil:
        TeX, LaTeX, groff, doc, ez, LyX, Lout, Linuxdoc-SGML, in drugi.

     Igre:
        Nethack, veè MUD-ov in igric za X, in mnoge druge. Ena od teh
        igric gleda za razpolo¾ljivimi igricami na tsx-11 in sunsite.

  Vsi navedeni programi (in zgoraj navedeni ne predstavljajo niti
  stotine vseh dosegljivih) so prosto dostopni. Vse veè je tudi
  komercialnega programja; povpra¹ajte proizvajalca va¹ega
  priljubljenega komercialnega programa, èe podpirajo Linux.


  5.  Kdo uporablja Linux?


  Linux je prosto dostopen, in nihèe ni primoran registrirati svoje
  kopije pri centralnem organu, tako da je te¾ko reèi, koliko ljudi
  uporablja Linux. Veè podjetij ¾ivi izkljuèno od prodaje in podpore za
  Linux, pri tem pa relativno zelo majhen dele¾ vseh uporabnikov
  uporablja te storitve; novièarske skupine za Linux so med tistimi z
  najveè prometa na Internetu, tako da se ¹tevilo ocenjuje na nekaj
  milijonov, vendar pa je zelo te¾ko reèi kaj natanènega. Najnatanènej¹e
  tr¾ne raziskave navajajo ¹tevilke med 7 in pol ter 11 milijoni
  uporabnikov.

  Harald T. Alvestrand <Harald.T.Alvestrand@uninett.no> se je vseeno
  pogumno odloèil, da vseeno poskusi pre¹teti uporabnike Linuxa. Èe bi
  bili radi pre¹teti kot uporabnik Linuxa, izpolnite spletni obrazec na
  <http://counter.li.org/>. Namesto tega lahko po¹ljete na naslov linux-
  counter@uninett.no sporoèilo z enim od naslednjih naslovov (subject):
  ,,I use Linux at home``, ,,I use Linux at work``, ali ,,I use Linux at
  home and at work``. Upo¹teva tudi prijave tretjih oseb, pri njem se
  pozanimajte za podrobnosti.

  Rezultate vsak mesec objavlja v  <news:comp.os.linux.misc>, na voljo
  pa so tudi na  <http://counter.li.org/>.


  6.  Kako do Linuxa


  6.1.  Anonimni FTP


  Za prosto dostopno dokumentacijo o Linuxu se obrnite na eno od mest
  Linux Documentation Project,
  <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/LDP/> in
  <http://metalab.unc.edu/LDP/>, ¹e raje pa na katero od slovenskih
  zrcal, npr.  <http://sunsite.fri.uni-lj.si/ftp/linux/LDP/>.

  Redno spremljajte  <news:comp.os.linux.announce> za novosti.

  Vsaj na naslednjih stre¾nikih anonimnega ftp najdete Linux.

       Ime stre¾nika                  ©tevilèni naslov Imenik z Linuxom
       =============================  ===============  ===============
       tsx-11.mit.edu                 18.172.1.2       /pub/linux
       metalab.unc.edu                152.2.22.81      /pub/Linux
       ftp.funet.fi                   128.214.248.6    /pub/OS/Linux
       net.tamu.edu                   128.194.177.1    /pub/linux
       ftp.mcc.ac.uk                  130.88.203.12    /pub/linux
       src.doc.ic.ac.uk               146.169.2.1      /packages/linux
       fgb1.fgb.mw.tu-muenchen.de     129.187.200.1    /pub/linux
       ftp.informatik.tu-muenchen.de  131.159.0.110    /pub/comp/os/linux
       ftp.dfv.rwth-aachen.de         137.226.4.111    /pub/linux
       ftp.informatik.rwth-aachen.de  137.226.225.3    /pub/Linux
       ftp.Germany.EU.net             192.76.144.75    /pub/os/Linux
       ftp.ibp.fr                     132.227.60.2     /pub/linux
       ftp.uu.net                     137.39.1.9       /systems/unix/linux
       wuarchive.wustl.edu            128.252.135.4    mirrors/linux
       ftp.win.tue.nl                 131.155.70.100   /pub/linux
       ftp.stack.urc.tue.nl           131.155.2.71     /pub/linux
       srawgw.sra.co.jp               133.137.4.3      /pub/os/linux
       cair.kaist.ac.kr                                /pub/Linux
       ftp.denet.dk                   129.142.6.74     /pub/OS/linux
       NCTUCCCA.edu.tw                140.111.1.10     /Operating-Systems/Linux
       nic.switch.ch                  130.59.1.40      /mirror/linux
       cnuce_arch.cnr.it              131.114.1.10     /pub/Linux
       ftp.monash.edu.au              130.194.11.8     /pub/linux
       ftp.dstc.edu.au                130.102.181.31   /pub/linux
       ftp.sydutech.usyd.edu.au       129.78.192.2     /pub/linux

       sunsite.fri.uni-lj.si          193.2.72.6       /pub/linux
       ftp.arnes.si                   193.2.1.72       /software/unix/linux
       ftp.kibla.org                  193.2.52.195     /pub/Linux
       mercur.s-gms.ms.edus.si        193.2.143.2      /pub/UNIX/linux

  tsx-11.mit.edu in fgb1.fgb.mw.tu-muenchen.de sta uradni mesti za
  Linuxov GCC. Na nekaterih stre¾nikih se zrcali vsebina drugih
  stre¾nikov. Èe je le mo¾no, ne obremenjujte omre¾ja in uporabite
  tistega, ki vam je najbli¾je.

  Zanesljivo vsaj metalab.unc.edu in ftp.informatik.tu-muenchen.de
  ponujata tudi storitev ftpmail. Pi¹ite na ftpmail@metalab.unc.edu ali
  ftp@informatik.tu-muenchen.de za pomoè.

  Èe ste izgubljeni, poskusite z
  <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/>, kjer je zbranih veè
  distribucij. Red Hat Linux in Debian sta trenutno najbolj
  priljubljeni, vsaj v ZDA.


  6.2.  CD-ROM


  Veèina ljudi dandanes name¹èa Linux s CD-ROM. Distribucije so narasle
  na veè sto MB programja za Linux, in prena¹anje tega prek modema 28.8
  ali linije ISDN traja zelo dolgo.

  V bistvu sta dva naèina nakupa distribucij Linuxa na CD-ROM: kot del
  arhiva mesta za FTP, ali neposredno od proizvajalca. Èe kupite arhiv,
  boste skoraj vedno dobili veè razliènih distribucij, med katerimi
  lahko izbirate, navadno pa ni nobene podpore. Nakup distribucije
  neposredno od proizvajalca pomeni, da boste dobili le eno
  distribucijo, vendar pa lahko raèunate tudi na podporo proizvajalca
  (navadno je pomoè ob namestitvi vkljuèena v ceno).


  6.3.  Drugi naèini, kako do Linuxa


  Na mnogih BBS lahko najdete datoteke za Linux. Seznam le-teh je
  obèasno objavljen na comp.os.linux.announce. Povpra¹ajte prijatelje
  ali organizirane skupine uporabnikov, ali pa naroèite eno od
  komercialnih distribucij. Seznam teh je vsebovan v Linux distribution
  HOWTO, dosegljivem kot
  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html>, in redno
  objavljanem v novièarski skupini  <news:comp.os.linux.announce>.


  7.  Prvi koraki


  Va¹ prvi korak naj bo, da dobite in preberete spisek pogosto
  zastavljanih vpra¹anj (FAQ) z enega od stre¾nikov za anonimni FTP, ali
  pa z enega od arhivov Usenet FAQ (npr. rtfm.mit.edu).  Na spisku boste
  na¹li kopico navodil, kako zaèeti, katere datoteke potrebujete, in
  kako re¹iti veèino obièajnih problemov, ki se pojavijo med
  namestitvijo ali sicer. Slovenski prevod spiska pogosto zastavljenih
  vpra¹anj o Linuxu z odgovori je na voljo na
  <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html>.

  Za novopeèene uporabnike Linuxa je morda zanimiva tudi vèlanitev v
  katero od lokalnih skupin uporabnikov. Slovenska skupina uporabnikov
  Linuxa, LUGOS (Linux User Group of Slovenia) ima sede¾ na naslovu
  Cesta na postajo 55, 1351 Brezovica pri Ljubljani, dosegljiva pa je
  tudi prek elektronske po¹te na naslovu lugos@lugos.si, ali svetovnega
  spleta <http://www.lugos.si/>.


  8.  Pravni status Linuxa


  Èeprav je Linux dosegljiv s celotno izvorno kodo, ni nikogar¹nja last
  oz. javna last (,,public domain``), temveè pravno zavarovano avtorsko
  delo, ki pa je prosto dostopno pod pogoji, navedenimi v GNU General
  Public License (vèasih navajan kot ,,copyleft``). Za dodatne
  informacije glejte GPL. Programi, ki teèejo pod Linuxom, so vsak
  posebej avtorsko zavarovani, mnogi med njimi prav tako z GPL. Okolje X
  je zavarovano s pogoji v MIT X copyright, nekateri drugi programi pa z
  BSD copyright. V vsakem primeru se sme vse programje na stre¾nikih FTP
  prosto raz¹irjati (sicer bi ga ne smelo biti tam).


  9.  Novice o Linuxu


  Meseènik, imenovan Linux Journal, je zaèel z izhajanjem pred veè kot
  ¹tirimi leti. Vsebuje èlanke tako za zaèetnike kot za izku¹ene
  uporabnike, in naj bi bil v pomoè vsem uporabnikom Linuxa.  Enoletna
  naroènina nanj je 22 USD v ZDA, 27 USD v Kanadi in Mehiki, in 32 USD
  drugje, plaèljivo v ameri¹kih dolarjih.  Informacije o naroènini so na
  voljo prek elektronske po¹te na naslovu subs@ssc.com, prek faksa
  +1-206-782-7191, telefona +1-206-782-7733, ali pisno prek naslova
  Linux Journal, PO Box 85867, Seattle, WA 98145-1867 USA. SSC ima na
  voljo javni kljuè PGP, ki ga lahko uporabite za ¹ifriranje svoje
  elektronske po¹te, kadar po¹iljate obèutljive informacije (¹tevilka
  kreditne kartice); uporabite finger info@ssc.com za kljuè.

  Veè novièarskih skupin na Usenet se ukvarja z Linuxom, prav tako pa
  tudi veè elektronskih dopisnih list. Oglejte si Linux FAQ za dodatne
  informacije o elektronskih spiskih (FAQ najdete bodisi med novicami
  ali prek FTP).

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.announce> je moderirana
  skupina za obvestila o Linuxu (novi programi, popravki napak ipd.)

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.answers> je moderirana
  skupina, kjer so periodièno objavljeni Linux FAQ, spisi HOWTO, in
  druga dokumentacija.

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.admin> je nemoderirana skupina
  za razpravo o upravljanju sistemov Linux.

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.development.system> je
  nemoderirana skupina namenjena razpravi o razvoju jedra Linuxa.
  Skupina je omejena na razpravo o vpra¹anjih, ki se tièejo samega
  jedra. Ostala vpra¹anja pokrivajo druge skupine; tista, ki se v
  splo¹nem tièejo Unixa, comp.unix, tista, ki se tièejo razvoja
  aplikacij pod Linuxom pa comp.os.linux.development.apps.

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.development.apps> je
  nemoderirana skupina, namenjena razpravi o razvoju aplikacij v okolju
  Linux. Skupina ni mesto za razpravo o tem, kje se kak¹na aplikacija
  dobi, niti o tem, kak¹ne aplikacije bi kdo rad videl teèi pod Linuxom.

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.hardware> je namenjena
  vpra¹anjem o strojni opremi in Linuxu.

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.networking> je namenjena
  vpra¹anjem o Linuxu in omre¾jih.

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.x> je namenjena vpra¹anjem o
  okolju X v sistemu Linux.

  Novièarska skupina  <news:comp.os.linux.misc> je nasledila skupino
  comp.os.linux, in je namenjena vsem vpra¹anjem v zvezi z Linuxom, ki
  se jih ne da uvrstiti v nobeno od prej¹njih kategorij.

  V Sloveniji lahko vpra¹anja v zvezi z Linuxom zastavite v novièarskih
  skupinah  <news:si.comp.os.unix> in  <news:si.org.lugos>.

  Ne zastavljajte istih vpra¹anj v veè skupinah. Ta praksa je primerna
  edino za pomembnej¹a obvestila, ko je vèasih smiselno isto sporoèilo
  objaviti v eni od nemoderiranih skupin in ¹e comp.os.linux.announce.
  Poanta razbitja skupine comp.os.linux v veè manj¹ih skupin je bila, da
  se zmanj¹a promet v vsaki od njih. Kr¹ilci teh pravil bodo opljuvani
  brez milosti...

  Dokumentacija za Linux je dostopna tudi prek WWW:
  <http://metalab.unc.edu/LDP/>


  10.  Prihodnost Linuxa


  Po izdaji Linuxa 1.0 se je nadaljevalo delo na mnogih podroèjih. Linux
  1.2 je vseboval hitrej¹i dostop do diskov, izbolj¹ave pri podpori
  terminalov, virtualnem pomnilniku, podpori za razliène arhitekture,
  kvote in tako dalje. Linux 2.0, trenutna stabilna izdaja, vsebuje ¹e
  veè izbolj¹av, med drugim dosti hitrej¹e delovanje, veè novih omre¾nih
  protokolov, eno najhitrej¹ih izvedb TCP/IP, in ¹e mnogo tega. ©e
  hitrej¹e delovanje, dodatni omre¾ni protokoli in dodatni gonilniki
  bodo na voljo v Linuxu 2.2.

  Navzlic trièetrt milijona programskih vrstic v jedru, ¹e vedno ostaja
  mnogo mo¾nosti za dodatke in izbolj¹ave. ©e veèja je potreba po piscih
  dokumentacije. Èe bi ¾eleli sodelovati pri pisanju dokumentacije, se
  prikljuèite elektronskemu spisku linux-doc@vger.rutgers.edu. Pi¹ite na
  naslov majordomo@vger.rutgers.edu z eno samo vrstico ,,help`` (brez
  narekovajev) v telesu (in NE v glavi) sporoèila.


  11.  Ta spis


  Ta spis (v izvirniku Linux Information Sheet) vzdr¾uje Michael K.
  Johnson, <johnsonm@redhat.com>. Vzdr¾evanje tega spisa zahteva stalno
  sodelovanje z uporabniki, zato se obrnite nanj z vsemi pripombami.
  Bolj ali manj zadnjo izdajo tega spisa lahko dobite na
  <http://metalab.unc.edu/LDP/>

  Slovenski prevod spisa z dne 14. aprila 1997, s popravki 12. julija
  1998 in 15. februarja 1999, je delo Primo¾a Peterlina,
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Nanj se obrnite s pripombami na
  prevod.


  12.  Pravni poduk


  Za¹èitene znamke so last njihovih imetnikov. Ne avtor in ne prevajalec
  ne prevzemata odgovornosti za informacije, podane v tem spisu.
  Uporabljate in raz¹irjate ga na lastno odgovornost. Vsebina tega spisa
  je javna last, avtor in prevajalec pa apelirava na korektno navedbo
  virov ob navedbah.