Dostop do Linuxa
Michael De La Rue, <access-howto@ed.ac.uk>
v2.11, 28. marec 1997
To je slovenski prevod spisa Linux Access HOWTO, ki pokriva uporabo
prilagoditvene tehnologije z Linuxom. Posebej se ukvarja z uporabo
prilagoditvene tehnologije za dostop do Linuxa tistim, ki ga sicer ne
bi mogli uporabljati. Pokriva tudi podroèja, kjer se lahko uporablja
Linux z bolj splo¹nimi re¹itvami prilagojene tehnologije.
______________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
1.1 Politika raz¹irjanja
2. Primerjava Linuxa z drugimi operacijskimi sistemi
2.1 Splo¹na primerjava
2.2 Dostopnost prilagoditvene tehnologije
2.3 Inherentna uporabnost
3. Osebe s prizadetim vidom
3.1 Gledanje zaslona s slabim vidom
3.1.1 SVGATextMode
3.1.2 X Window System
3.1.2.1 Razlièna loèljivost zaslona
3.1.2.2 Poveèava zaslona
3.1.2.3 Sprememba zaslonske pisave
3.1.2.4 Kri¾ni kazalci itd.
3.1.3 Avdio
3.1.4 Izdelava velikega tiska
3.1.4.1 LaTeX / TeX
3.1.5 Izhod velikega besedila
3.2 Pripomoèki za tiste, ki ne morejo uporabljati vizualnega izhoda
3.2.1 Brailleovi terminali
3.2.2 Sinteza govora
3.2.3 Obdelava izhoda konzole
3.2.4 Optièno prepoznavanje znakov
3.3 Zaèetek uèenja Linuxa
3.4 Brailleova vrstica
4. Slu¹ne te¾ave
4.1 Vidni zvonci
5. Fiziène te¾ave
5.1 Nezmo¾nost uporabe mi¹ke/kazalca
5.1.1 Nezmo¾nost uporabe tipkovnice
5.1.1.1 Ostala vhodna oprema (le za sistem X Windows)
5.1.2 Nadzor fiziène strojne opreme iz Linuxa
5.2 Prepoznava govora
5.3 Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju
5.3.1 X Window System
5.3.2 Znebite se samodejnega ponavljanja
5.3.3 Makro tipke / veliko vhoda, malo pritiskov tipk
5.3.4 Lepljive tipke
6. Splo¹ni programerski problemi
6.1 Poskusite olaj¹ati uporabo razliènih vmesnikov
6.2 Napravite programje konfigurabilno
6.3 Preizkusite programje na uporabnikih
6.4 Napravite izhod razloèljiv
6.5 Licence
7. Druge informacije
7.1 Dokumentacija za Linux
7.1.1 Informativni letak o Linuxu
7.1.2 Linux Meta FAQ
7.1.3 Zemljevid programja za Linux
7.1.4 Spisi HOWTO za Linux
7.1.5 Linux FAQ
7.2 Po¹tni spiski
7.2.1 The Linux Access List
7.2.2 The Linux Blind List
7.3 Viri na svetovnem spletu
7.4 Dobavitelji
7.5 Proizvajalci
7.5.1 Alphavision
7.5.1.1 Izdelki Alphavision za AT, podprti v Linuxu
7.5.2 Blazie Engineering
7.5.2.1 Izdelki Blazie za AT
7.5.3 Digital Equipment Corporation
7.5.3.1 Podprti izdelki DEC-a za AT z Linuxom
7.5.4 Kommunikations-Technik Stolper GmbH
7.5.4.1 Podprti izdelki KTS za AT z Linuxom
8. Programski paketi
8.1 Emacspeak
8.2 BRLTTY
8.3 Screen
8.4 Rsynth
8.5 xocr
8.6 xzoom
8.7 NFBtrans
8.7.1 Prevajanje NFBtrans za Linux
8.8 UnWindows
8.8.1 dynamag
8.8.2 coloreyes
8.8.3 border
8.8.4 un-twm
9. Strojna oprema
9.1 Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona
9.1.1 Braillex
9.1.2 Brailloterm
9.1.3 Popravek jedra za Braillex in Brailloterm
9.2 Programsko gnani Brailleovi terminali
9.2.1 Tieman B.V.
9.2.1.1 CombiBraille
9.2.2 Alva B.V.
9.2.3 Prikazovalniki Telesensory Systems Inc.
9.2.3.1 Powerbraille
9.2.3.2 Navigator
9.2.4 Braille Lite
9.3 Sintetizatorji govora
9.3.1 DECTalk Express
9.3.2 Accent SA
9.3.3 SPO256-AL2 Speak & èip Spell
10. Priznanja
______________________________________________________________________
1. Uvod
Ta spis ¾eli slu¾iti kot uvod v tehnologije, ki omogoèajo uporabo
Linuxa ljudem, ki bi sicer zaradi doloèenih nezmo¾nosti imeli te¾ave z
njegovo uporabo. Z drugimi besedami, ciljne skupine teh tehnologij so
slepe, slabovidne, gluhe in fizièno prizadete osebe. Ob odkritju nove
tehnologije ali novih podatkov, bodo ti dodani.
Tukaj¹nji podatki niso le za te ljudi (èeprav je to njihov poglavitni
cilj), paè pa tudi zato, da omogoèijo razvijalcem Linuxa, da se zavejo
problemov, ki so vpleteni v te zadeve. Trenutno je br¾kone najveèji
problem, da se zelo malo razvijalcev Linuxa zaveda problemov in
razliènih preprostih poti za olaj¹anje ¾ivljenja implementatorjem teh
sistemov. To se je vendarle znatno spremenilo od prve izdaje tega
spisa, in vsaj v majhni meri zaradi tega spisa, a tudi v veliki meri
zaradi dela nekaterih predanih razvijalcev, veliko od njih jih je
omenjenih v razdelku ,,Priznanja``.
Prosim, po¹ljite vse pripombe ali dodatne informacije ali ponudbe za
pomoè na <access-howto@ed.ac.uk>. V prihodnosti bo morda ta naslov
postal elektronski spisek, ali bo avtomatsko izroèen prihodnjemu
vzdr¾evalcu tega spisa HOWTO, zato ga, prosim, ne uporabljajte za
osebno po¹to.
Nimam èasa spremljati razvoj na vseh podroèjih. Verjetno tudi ne bom
prebral po¹te, dokler ne bom imel èasa osve¾iti ta spis. Vseeno va¹o
po¹to sprejemam s hvale¾nostjo. Èe boste po¹to poslali na blind-list
ali access-list, jo bom slej ko prej prebral in vstavil uporabne
podatke v spis. Sicer, prosim, po¹ljite izvod èesarkoli zanimivega na
zgornji e-po¹tni naslov.
Obièajno po¹to lahko po¹ljete na naslov:
Linux Access HOWTO
23 Kingsborough Gardens
Glasgow G12 9NH
Scotland
U.K.
Poèasi bo po svetu pripotovala do mene. E-po¹ta bo hitrej¹a za nekaj
tednov.
Z mano osebno lahko stopite v stik na naslovu <miked@ed.ac.uk>. Ker
uporabljam filtriranje po¹te za vso po¹to, ki jo dobim, prosim,
uporabite drugi naslov, razen za osebno po¹to. Tako boste
najverjetneje dosegli ustrezen odziv.
1.1. Politika raz¹irjanja
Spis ACCESS-HOWTO je pravno za¹èitil (C) 1996 Michael De La Rue.
Spis ACCESS-HOWTO lahko raz¹irjate, po va¹i izbiri, pod pogoji licence
GNU Public License razlièice 2 ali poznej¹e, ali po standardnih
pogojih Linuxovega dokumentacijskega projekta. Ti licenci bi morali
biti dostopni s tam, kjer ste dobili ta dokument. Ker pogoji LDP ne
dopu¹èajo sprememb (razen prevodov), se za spremenjene razlièice
predpostavlja raz¹irjanje pod GPL.
8. oktobra 1998 je Roman Maurer <roman.maurer@fmf.uni-lj.si> ta spis
prevedel v sloven¹èino. Za slovenski prevod veljajo enaki pogoji
raz¹irjanja, kot za original.
2. Primerjava Linuxa z drugimi operacijskimi sistemi
2.1. Splo¹na primerjava
Najbolj¹e mesto, da poizveste o tem, je v spisih, kot so ,,Linux Info
Sheet``, ,,Linux Meta FAQ`` in ,,Linux FAQ`` (glejte podrazdelek
,,Dokumentacija za Linux``). Glavni razlogi, zaradi katerih bi
oseba s prizadetim vidom uporabljala Linux, vkljuèujejo njegovo
vgrajeno omre¾enost, ki daje poln dostop do Interneta. V splo¹nem
uporabnike privlaèi vkljuèeno popolno razvojno okolje. Za razliko od
drugih sodobnih okolij z grafiènim uporabni¹kim vmesnikom (GUI), je
grafièni vmesnik za Linux (X Windows) jasno loèen od spodaj tekoèega
okolja, in obstaja popoln nabor sodobnih programov, kot so spletni
brskalniki in programje za faksiranje, ki delujejo neposredno v ne-
grafiènem okolju. To omogoèa alternativne poti dostopa do
funkcionalnosti sistema; Emacspeak je dober primer.
Za druge uporabnike je primerjava verjetno manj ugodna in manj jasna.
Ljudje z zelo specifiènimi in kompleksnimi potrebami bodo ugotovili,
da vkljuèen popoln razvojni sistem omogoèa primerno prirejene re¹itve.
Vendar veèina programja, ki obstaja na drugih sistemih, ¹ele zaèenja
postajati dostopna. Razvoj pa le poteka skoraj v vseh smereh.
2.2. Dostopnost prilagoditvene tehnologije
Skoraj nièesar ni komercialno dostopnega, kar bi bilo specifièno
Linuxu. Obstaja omembe vredna kolièina prostega programja, ki bo v
pomoè pri prilagoditvi, na primer, prosti sintetizator govora in
nekatero prosto programje za kontrolo zvokov. Obstaja tudi veliko
¹tevilo prostih paketov, ki poskrbijo za dobro podporo za doloèene
terminale za Brailleovo pisavo, na primer.
2.3. Inherentna uporabnost
Linux ima veliko prednost pred Windows, ker je veèina njegovega
programja usmerjena na ukazno vrstico. Zdaj se to spreminja in skoraj
vse je dostopno z grafiènim vmesnikom. Vendar, ker je to v osnovi
operacijski sistem za programerje, se programi za ukazno vrstico ¹e
pi¹ejo in pokrivajo skoraj vsa nova zanimiva podroèja. Za fizièno
prizadete to pomeni, da je lahko zgraditi posebne programe, ki
ustrezajo njihovim potrebam. Za osebe s prizadetim vidom, naj bi to
naredilo uporabo sintetizatorja zvoka ali Brailleov terminal lahek in
uporaben v bli¾nji prihodnosti.
Sistem veè navideznih konzol omogoèa slepi osebi delo z veèopravilnim
operacijskim sistemom neposredno prek Brailleove pisave.
Okenski sistem, ki ga uporablja Linux (X11) pride z veliko
programskimi orodji, in bi moral biti prilagodljiv. Vendar so bili v
praksi dostopni prilagoditveni programi do zdaj bolj primitivni kot
tisti za Macintosh ali Windows. So pa popolnoma zastonj (za razliko
od stotine angle¹kih funtov) in kvaliteta se vsekakor izbolj¹uje.
V principu bi moralo biti mogoèe sestaviti popoln, uporaben sistem
Linux za nevideèo osebo za pribli¾no $500 (poceni PC + zvoèna
kartica). To se primerja z veè tisoè dolarji za druge operacijske
sisteme (programje za branje zaslona / strojna oprema za sintezo
govora). To moram ¹e videti. Dvomim, da bi to delovalo v praksi, saj
programski sintetizatorji zvoka, dostopni za Linux, ¹e niso dovolj
dobri. Za fizièno prizadeto osebo, je omejitev ¹e vedno stro¹ek
strojne opreme za vnos.
3. Osebe s prizadetim vidom
Tukaj bom uporabil dve splo¹ni kategoriji. Ljudje, ki so slabovidni
in potrebujejo pomoè pri videnju / razvozlavanju / sledenju besedila,
in tisti, ki ne morejo videti kakr¹negakoli vidnega vmesnika.
3.1. Gledanje zaslona s slabim vidom
Tukaj je veè razliènih problemov. Pogosto lahko pomaga poveèava, a to
¹e ni vsa zgodba. Vèasih ljudje ne morejo slediti gibanju, vèasih
ljudje ne najdejo kazalca, èe se ne premika. To klièe po vrsti
tehnik, veèina od njih se je komaj dodala sistemu X.
3.1.1. SVGATextMode
Ta program je uporaben za izbolj¹avo vidnosti obièajnega tekstovnega
zaslona, ki ga ponuja Linux. Obièajni zaslon v Linuxu lahko prika¾e
80 znakov v vsaki od 25 vrst. To se lahko spremeni (in kvaliteta teh
znakov izbolj¹a) z uporabo programa SVGATextMode. Ta program omogoèa
poln dostop do mo¾nih naèinov grafiène kartice SVGA. Na primer,
besedilo lahko postane veèje, tako da se na zaslonu prika¾e le 50 krat
15 znakov. Ni preprostega naèina za poveèavo delèkov zaslona, a lahko
ga po potrebi poveèate.
3.1.2. X Window System
Za ljudi, ki lahko vidijo zaslon, obstaja veliko naèinov izbolj¹anja
vidnosti X. ®al se ti naèini ¹e ne zdru¾ujejo v koherentni nabor, a
pravilno nastavljeni lahko re¹ijo mnoge te¾ave.
3.1.2.1. Razlièna loèljivost zaslona
Stre¾nik X lahko nastavite z veliko razliènimi loèljivostmi. Pritisk
ene same tipke lahko potem spremeni loèljivost in omogoèi vidljivost
te¾ko vidnega besedila.
V datoteki /etc/XF86Config imate vnos v razdelku Screen z vrstico, ki
se zaène z ,,Modes``. Èe je, na primer, to nastavljeno na
Modes "1280x1024" "1024x768" "800x600" "640x480" "320x240"
z vsakim pravilno nastavljenim naèinom (kar potrebuje razumno dober
monitor za naèin najvi¹je loèljivosti), boste lahko ¹tirikrat poveèali
zaslon in med razliènimi loèljivostmi preklapljali z uporabo
Ctrl+Alt+numerièni-Plus in Ctrl+Alt+numerièni-Minus.
S premikom mi¹ke po zaslonu se boste lahko pomikali po razliènih delih
zaslona. Za veè podrobnosti o nastavitvi tega, poglejte
dokumentacijo, ki pride poleg stre¾nika XFree86.
3.1.2.2. Poveèava zaslona
Obstaja veè znanih programov za poveèavo zaslona, npr. xmag, ki
poveèa del zaslona toliko, kolikor je potrebno, a je zelo preprost.
©e en je xzoom. Prej sem rekel, da bi moralo biti nekaj bolj¹ega kot
xmag, no, saj tudi je. Glejte razdelek ,,xzoom``.
©e en dostopen program je puff. Ta je posebej usmerjen na slabovidne
osebe. Poskrbi za stvari, kot je ¹katla okoli kazalca, da ga la¾je
najdete. Druge zanimive lastnosti programa puff so, da, pravilno
nastavljen, omogoèa izbiro in poveèavo delov zaslona med tem, ko se
spreminjajo. Vendar izgleda, da ni interakcije med xpuff-om in
okenskim upravljalnikom, zaradi èesar ga bo morda te¾ko uporabljati.
Ko sem ga uporabljal z mojo nastavitvijo fvwm, se sploh ni odzival na
pritiske tipk. Uporaba s twm je izbolj¹ala ta polo¾aj.
Zadnji program, ki sem ga videl delovati je dynamag. Ta ima spet
posebne prednosti, ko so mo¾nosti izbire in opazovanja doloèenega
podroèja na zaslonu, osve¾evanje poveèanega dela zaslona v rednih
intervalih med nekaj desetinkami sekunde do dvajsetih sekund.
Pripomoèek dynamag je del distribucije UnWindows. Glejte razdelek
,,UnWindows`` za veè podrobnosti.
3.1.2.3. Sprememba zaslonske pisave
Zaslonske pisave vsega pravilno napisanega programja za X morajo biti
spremenljive. Preprosto si lahko izberete dovolj veliko pisavo, da jo
lahko berete. To se v splo¹nem naredi z dodatkom vrstice v datoteko
.Xdefaults, ki bi morala biti v va¹em domaèem imeniku. S pravo
vrstico lahko spremenite pisave va¹ih programov, na primer
Emacs.font: -sony-fixed-medium-r-normal--16-150-75-75-c-80-iso8859-*
S programom xfontsel lahko vidite pisave, dostopne pod sistemom X.
Mora obstajati tudi naèin spremembe stvari na bolj osnovni ravni,
tako, da se vse prika¾e s poveèano pisavo. To lahko storite s
preimenovanjem datotek s pisavami, in ukazom programom za generiranje
pisav, naj uporabijo veèjo stopnjo poveèave. Èe bo kdo naredil, da bo
to delovalo kot se spodobi, mi, prosim, po¹ljite podrobnosti o tem,
kako ste to storili.
3.1.2.4. Kri¾ni kazalci itd.
Za ljudi, ki imajo te¾ave z zasledovanjem kazalcev, obstaja veè
stvari, ki lahko pomagajo:
* kri¾ni kazalci (horizontalne in vertikalne èrte od roba zaslona)
* utripajoèi kazalci (utripne, ko pritisnete tipko)
Nobeno programje, ki ga poznam, ne poskrbi za kri¾ne kazalce. puff,
omenjen v prej¹njem razdelku poskrbi za utripajoèo ¹katlo okoli
kazalca, zaradi èesar ga precej la¾je najdete.
Za zdaj je najveè, kar lahko storite, da spremenite bitno sliko
kurzorja. Naredite datoteko z bitno sliko, ki jo ¾elite, in ¹e eno,
ki je enake velikosti, vendar popolnoma èrna. Pretvorite ju v format
XBM in po¾enite
xsetroot -cursor datoteka_s_kazalcem.xbm datoteka_s_èrnino.xbm
Pravzaprav, èe se razumete na maskiranje bitov, datoteka_s_èrnino niti
ni nujno popolnoma èrna, a zaènite s tem. Datoteka .Xdefaults nad
zoruje kazalce, ki jih uporabljajo prave aplikacije. Za veè podatkov,
prosim, poglejte X Big Cursor mini-HOWTO, Joerga Schneiderja
<schneid@ira.uka.de>.
3.1.3. Avdio
Èe lahko uporabnik sli¹i, je zvoèni vhod lahko zelo uporaben za
ustvarjanje prijaznej¹ega in komunikativnej¹ega raèunalni¹kega okolja.
Slabovidna oseba lahko uporablja zvoène namige kot pomoè pri doloèitvi
kazalca (glejte ,,UnWindows``). Uporabnik konzole, ki uporablja
Emacspeak (glejte ,,Emacspeak``), ima na voljo zvoène ikone z
veliko uporabnimi lastnostmi.
Usposobitev zvoka v Linuxu je pokrita v spisu Linux Sound HOWTO
(glejte razdelek ,,Dokumentacija za Linux``). Ko je enkrat zvok
nastavljen, lahko igrate zvoke z ukazom play, ki je vkljuèen v veèino
razlièic Linuxa. Na ta naèin uporabljam svojo razlièico UnWindows.
3.1.4. Izdelava velikega tiska
Uporaba velikega tiska je na Linuxu precej enostavna. Obstaja veè
tehnik.
3.1.4.1. LaTeX / TeX
LaTeX je izjemno zmogljiv sistem za pripravo dokumentov. Lahko se
uporablja za izdelavo dokumentov skoraj vsake vrste z velikim tiskom.
Èeprav je nekoliko zapleten za priuèitev, se veliko spisov izdela z
uporabo LaTeXa ali podrejenega stavnega programa, TeXa.
To bo naredilo nekaj razumno velikega besedila v TeXu:
\font\magnifiedtenrm=cmr10 at 20pt % nastavimo veliko pisavo
\magnifiedtenrm
To je besedilo v velikih znakih.
\bye
Za veè podrobnosti, glejte knjigo o LaTeXu, ki je dostopna v vsaki
raèunalni¹ki knjigarni. Tudi na Internetu obstaja veliko ¹tevilo
uvodov v TeX, na primer Linux TeTeX HOWTO.
3.1.5. Izhod velikega besedila
Skoraj vse tiskanje v Linuxu uporablja Postscript, in Linux lahko
poganja skoraj vsak tiskalnik, da ga zna uporabiti. Sam tiskam veliko
kolièino uène snovi na standardnem matriènem tiskalniku znamke Epson.
Za uporabnike X obstajajo razlièna orodja, ki lahko izdelajo veliko
besedilo. Ta vkljuèujejo LyX in mnogo komercialnih urejevalnikov
besedil.
3.2. Pripomoèki za tiste, ki ne morejo uporabljati vizualnega izhoda
Za nekoga, ki je popolnoma nezmo¾en uporabljati obièajni zaslon,
obstajata dve alternativi: Braille in govor. Za ljudi, ki imajo tudi
izgubo sluha, govor ni vedno uporaben, torej bo Brailleova pisava
vedno pomembna.
Èe lahko izbirate, katero naj izberete? To je stvar ,energiène`
debate. Uporaba govora je hitra, razumno poceni in predvsem dobra za
tekstualne aplikacije (npr. branje dolgega spisa, kot je tale).
Te¾ave vkljuèujejo potrebo po tihem okolju, morda potrebo po naglavnih
zvoènikih za delo ne da bi motili druge in ne da bi nam ti
prislu¹kovali (kar ni na voljo na vseh sintetizatorjih govora).
Brailleova pisava (Braica) je bolj¹a za aplikacije, kjer je pomemben
natanèen izgled (npr. preglednice). Vèasih je tudi bolj primerna, èe
¾elite preveriti zaèetek stavka, ko pridete na konec. Toda Braica je
veliko dra¾ja in poèasnej¹a za branje besedil. Oèitno, bolj kot
uporabljate Braico, hitrej¹i boste postali. Drugostopenjska Braica je
te¾ka za nauèitev, a je to prav gotovo vredno napora, saj je veliko
hitrej¹a. To pomeni: èe ne uporabljate Braice precej dolgo, morda ne
boste nikoli odkrili njenega polnega potenciala in se odloèili.
Vseeno, dovolj povedanega o tej, nekako kontroverzni temi.
[Temelji na originalu Jamesa Bowdena <jrbowden@bcs.org.uk>.]
3.2.1. Brailleovi terminali
Brailleovi terminali so navadno vrstica ali dve Braice. Ker so te
vrstice ¹iroke najveè 80 znakov, obièajno pa le 40, so nekako omejene.
Poznam dve vrsti:
* Strojno gnani Brailleovi terminali.
* Programsko gnani Brailleovi terminali.
Prva vrsta deluje le, ko je raèunalnik v tekstovnem naèinu in bere
neposredno pomnilnik zaslona. Glejte razdelek ,,Brailleovi
terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona``.
Druga vrsta Brailleovih terminalov je podobna, v veliki meri,
obièajnem terminalskem zaslonu, ki ga Linux avtomatsko podpira. ®al
potrebujejo posebno programje, da jih lahko uporabimo.
Za delo s temi obstajata dva programska paketa. Prvi, BRLTTY, deluje
z veliko prikaznimi tipi Braice in avtorji so pripravljeni podpreti ¹e
veè, ko bodo dostopne informacije. Trenutno BRLTTY podpira serije
Tieman B.V.'s CombiBraille, serije Alva B.V.'s ABT3 in Telesensory
Systems Inc.'s PowerBraille in serije prikazovalnikov Navigator.
Uporaba naprave Braille Lite podjetja Blazie Engineering je
odsvetovana, a podpora se lahko obnovi na zahtevo. Glejte razdelek
,,Programsko gnani Brailleovi terminali``.
Drugi paket, za katerega vem, se imenuje Braille Enhanced Screen.
Naèrtovan je za delo na drugih sistemih UNIX, kot tudi na Linuxu. To
bi moralo uporabniku omogoèati dostop do Brailleovega terminala z
veliko uporabnimi lastnostmi, kot so zmo¾nost poganjanja razliènih
programov v razliènih ,,navideznih terminalih`` ob istem èasu.
3.2.2. Sinteza govora
(Opomba prevajalca: podatki se nana¹ajo na angle¹ko govorjeno besedo.
®al ne poznam stanja za sloven¹èino, prosim za dopolnitve tega spisa
na <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.)
Sintetizatorji govora vzamejo (obièajno) besedilo ASCII in ga
pretvorijo v govorjen izhod. To je mogoèe implementirati strojno ali
programsko. ®al prosti sintetizatorji govora za Linux, tako pravijo,
niso dovolj dobri za uporabo kot edini naèin izhoda.
Alternativa so strojni sintetizatorji govora. Poglavitni, za katerega
vem, da deluje, je DECtalk podjetja Digital, ki ga poganja emacspeak.
Vendar je v tem èasu (marec 1997) napovedan gonilnik za sintetizator
Doubletalk. Z uporabo programskega pripomoèka emacspeak je poln
dostop do vseh zmo¾nosti Linuxa precej preprost. To vkljuèuje
normalno uporabo ukazne lupine, brskalnika za svetovni splet (WWW) in
veliko podobnih storitev, kot je elektronska po¹ta. Èeprav deluje le
kot preprost bralnik besedil (podoben IBM-ovemu za PC) ko nadzoruje
programe, ki jih ne razume, pa za tiste, ki jih razume, ponuja veliko
bolj prefinjen nadzor. Glejte razdelek ,,Emacspeak`` za veè
podatkov o tem pripomoèku.
3.2.3. Obdelava izhoda konzole
Linux ob zagonu trenutno izpi¹e vsa sporoèilo naravnost na obièajen
(vizualni) zaslon. To lahko spremeni vsakdo, ki ima osnovno
poznavanje programiranja jedra. To pomeni, da je za veèino
Brailleovih naprav mogoèe dobiti informacije o tem, kaj poèenja Linux,
¹e preden operacijski sistem popolnoma zaène z delom.
Le na tej toèki lahko po¾enete program, ki ga potrebujete za dostop.
Èe uporabljate program BRLTTY in ga po¾enete dovolj zgodaj v
zaganjalnem procesu, lahko od tega trenutka naprej berete sporoèila na
zaslonu. Veèina strojne in programske opreme bo vseeno morala
poèakati, dokler sistem ni popolnoma nared. To napravi upravljanje
sistema Linux te¾ko, a ne nemogoèe, za osebo s prizadetim vidom. Ko
pa je enkrat sistem pripravljen za uporabo, se lahko pomikate nazaj s
pritiskom (na privzeti tipkovnici) Shift-PageUP.
Obstaja pa Brailleov sistem, ki lahko uporablja konzolo kar
neposredno, imenuje se Braillex. Naèrtovan je tako, da bere
neposredno iz pomnilnika za zaslon. ®al je obièajen pomik terminala
temu napoti. Èe uporabljate jedro, novej¹e od 1.3.75, le napi¹ite
,,linux no-scroll`` v pozivniku za LILO, ali nastavite nalagalnik
sistema LILO, da bo to poèel samodejno. Èe imate starej¹o razlièico
Linuxa, glejte razdelek ,,Brailleovi terminali, poganjani s
pomnilnikom zaslona``.
Druga uporabna reè, ki si jo lahko napravite, je uporaba zvokov, ki
povedo, kdaj je dose¾ena posamezna stopnja zagonskega procesa
(predlagal T. V. Raman).
3.2.4. Optièno prepoznavanje znakov
Za Linux obstaja prosti program za optièno prepoznavanje znakov (OCR),
imenovan xocr. V principu, èe je dovolj dober, bi ta program lahko do
neke mere (natanènost metod OCR ni nikoli dovolj velika ...) omogoèal
ljudem s prizadetim vidom branje obièajnih knjig. Vendar, glede na
dokumentacijo, potrebuje ta program vadbo, da prepozna doloèeno
pisavo, ki jo bo prepoznaval, in nimam pojma, kako dober je, ker nimam
potrebne opreme za preiskus.
3.3. Zaèetek uèenja Linuxa
Zaèetek uèenja Linuxa se lahko zdi te¾ak in stra¹ljiv za nekoga, ki
nima nobene raèunalni¹ke izobrazbe ali prihaja iz èistega DOS-a.
Pomagajo lahko naslednje stvari:
* Nauèite se uporabo Linuxa (ali Unixa) na sistemu nekoga drugega,
preden postavite svoj lasten sistem.
* Sprva nadzorujte Linux z va¹ega lastnega govoreèega/Brailleovega
terminala. Èe nameravate uporabljati govor, se boste zdaj morda
hoteli nauèiti emacs. Nauèite se ga lahko tudi sproti, ob uporabi.
Glejte spodaj.
* Èe prihajate iz MS-DOS-a, preberite spis DOS2Linux Mini HOWTO za
pomoè pri prehodu (glejte ,,Spisi HOWTO za Linux``).
Emacspeak HOWTO, ki ga je napisal Jim Van Zandt <jrv@vanzandt.mv.com>,
pokriva to precej bolj podrobno (glejte ,,Spisi HOWTO za Linux``).
Èe naèrtujete uporabo Emacspeaka, morate vedeti, da vas pripomoèek
Emacspeak ne posku¹a nauèiti uporabe urejevalnika Emacs, torej bo
predhodno znanje Emacsa vedno uporabno. Vendar vam vseeno ni treba
vedeti veliko o Emacsu, ko zaèenjate uporabljati Emacspeak.
Pravzaprav, ko je Emacspeak name¹èen in delujoè, poskrbi za tekoè
vmesnik do bogatega nabora ,,online`` dokumentacije, vkljuèno s
stranmi ,,info``, in vam precej olaj¹a uèenje tega, kar potrebujete.
,,Povzetek: za zaèetek dela s pripomoèkom Emacspeak je
potrebno le malo uèenja. Popoln izkoristek urejevalnika
Emacs s pripomoèkom Emacspeak, ¹e posebej, èe ga nameravate
uporabljati kot nadomestilo za grafièni sistem X Windows,
kot ga jaz, pa zahteva, da postanete domaèi z veliko
raz¹iritvami Emacsa; toda to je napredujoè proces in ni
nujno konèan v enem dnevu.``
[T.V.Raman]
Druga izbira, ki vas lahko zanima, je uporaba angle¹kih uènih trakovov
RNIB, ki vkljuèujejo tudi enega, ki pokriva UNIX. Dobite jih lahko
od:
RNIB
Customer Services
PO Box 173
Peterborough
Cambridgeshire PE2 6WS
Tel: 01345 023153 (verjetno deluje le v Zdru¾enem kraljestvu)
3.4. Brailleova vrstica
Linux bi moral biti idealna platforma za poganjanje Brailleove
vrstice. Obstaja ogromno formatirnih orodij za uporabo na napravah s
fiksno ¹irino besedila. Brailleovo vrstico lahko preprosto
prikljuèite na serijska vrata, uporabljajoè standardne tiskalni¹ke
mehanizme Linuxa. Za veè podatkov glejte spis Linux Printing HOWTO.
Za Linux obstaja prosti programski paket, ki deluje kot veèjezièni
prevajalnik drugostopenjske Braice, prispevala ga je ameri¹ka
organizacija ,,National Federation for the Blind``. Imenuje se
NFBtrans. Glejte razdelek ,,NFBtrans`` za podrobnosti.
4. Slu¹ne te¾ave
Uporaba raèunalnika navadno predstavlja malenkosten problem ljudem s
slu¹nimi te¾avami. Skoraj ves izhod je vizualen. Obstajajo nekatere
situacije, kjer pa se le uporablja zvoèni izhod. V takih primerih je
mogoèe te¾avo zaobiti z uporabo nadomestnega vizualnega izhoda.
4.1. Vidni zvonci
Raèunalniki tradicionalno ,,zapiskajo``, ko jim kak¹en program po¹lje
posebno kodo. To se navadno uporablja za pritegnitev pozornosti na
program in za niè drugega. Najveèkrat je mo¾no ta zvok nadomestiti z
utripanjem celotnega zaslona (ali terminalskega emulatorja). To pa se
stori na zelo razliène naèine.
xterm (pod X)
Za xterm lahko spremenite nastavitve s pritiskom srednjega gumba
na mi¹ki, medtem, ko dr¾ite tipko Control, ali pa vstavite
naslednjo vrstico v datoteko .Xdefaults v va¹em domaèem imeniku:
XTerm*visualBell: true
konzola (sicer)
Konzola je rahlo bolj kompleksna. Prosim, poglejte spis Visual
Bell mini HOWTO Alessandra Rubinija za podrobnosti o tem.
Dostopen je skupaj z ostalo dokumentacijo za Linux (glejte
razdelek ,,Dokumentacija za Linux``). Priredba se mora
veèinoma narediti za vsako aplikacijo posebej, ali s spremembno
samega jedra Linuxa.
5. Fiziène te¾ave
Mnoge od teh te¾av je treba re¹evati posamièno. Potrebe posameznika,
naèini, na katere generira vhod in drugi faktorji se tako spreminjajo,
da je vse, kar ta spis HOWTO lahko ponuja, le splo¹na mno¾ica kazalcev
na uporabno programje in ekspertize.
5.1. Nezmo¾nost uporabe mi¹ke/kazalca
Omejena mobilnost lahko ote¾i uporabo mi¹ke. Za nekatere ljudi je
lahko sledilna kroglica zelo dobra re¹itev, toda za druge je edina
mogoèa vhodna naprava tipkovnica (ali celo nekaj, kar opona¹a
tipkovnico). Za obièajno uporabo Linuxa to ne bi smela biti te¾ava (a
glejte razdelek ,,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``),
a za uporabnike X lahko to pod doloèenimi pogoji povzroèa ogromno
problemov.
Na sreèo je bil okenski upravljalnik fvwm naèrtovan za uporabo brez
kazalca in se veèina stvari lahko opravi brez uporabe le-tega.
Pravzaprav to poènem sam, kadar izgubim mi¹ko (ne vpra¹ujte), ali le
¾elim tipkati. Upravljalnik fvwm je vkljuèen v vse distribucije
Linuxa, za katere sem sli¹al. Pravzaprav bo uporaba drugih programov
odvisna od njihove zmo¾nosti sprejema pritiskov tipk. Veliko
programov za X lahko to poène za vse funkcije. Veliko jih ne.
Lepljive tipke na mi¹ki, ki so baje prisotne v trenutni izdaji sistema
X, naj bi to olaj¹ale.
5.1.1. Nezmo¾nost uporabe tipkovnice
Ljudje, ki ne morejo uporabljati tipkovnice na obièajen naèin, jo
lahko vèasih uporabljajo preko naglavne ali ustne palièice. To
zahteva posebno nastavitev tipkovnice. Glejte, prosim, razdelek
,,Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju``.
5.1.1.1. Ostala vhodna oprema (le za sistem X Windows)
Za nekatere ljudi je tipkovnica nasploh neuporabna in so jim dostopne
le kazalne naprave. V tem primeru ni dostopne re¹itve v standardni
konzoli Linuxa in treba bo uporabljati X. Èe se lahko priuèite
raz¹iritev X-input za uporabo posebne naprave in najdete pravilno
programje za pretvorbo kazalènega vhoda v znake (tega ¹e nisem videl),
potem ne potrebujete veè tipkovnice.
Obstajajo ¹tevilne naprave za tak¹en vhod, kot so zasloni, obèutljivi
na dotik, ali oèesni kazalci. Veliko teh naprav bo potrebovalo
,,gonilnik naprave``, napisan posebej za njih. To ni grozno te¾ko, èe
je dostopna dokumentacija, a potrebno so dobre ve¹èine programiranja v
C-ju. Za veè informacij, prosim, poglejte Linux Kernel Hackers guide
in druge vire informacij o jedru. Ko se to enkrat sestavi, je te
naprave mogoèe uporabljati kot obièajno mi¹ko.
5.1.2. Nadzor fiziène strojne opreme iz Linuxa
Glavna zanimiva skupina je projekt Linux Lab Project. V splo¹nem je
mogoèe nadzorovati veèino GPIB (standardnega vmesnika za znanstveno
opremo, znanega tudi kot vodilo IEEE). To daje dosti potenciala
morebitnim zelo ambicioznim projektom za olaj¹anje dostopa. Kolikor
vem, ¹e ni bil noben zaèet.
5.2. Prepoznava govora
Prepoznava govora je zelo moèno orodje za omogoèanje uporabe
raèunalnika. Vem za dva prepoznavna sistema za Linux, prvi je ears,
ki je opisan kot ,,Prepoznava ni optimalna. A je fina za igranje in
se bo izbolj¹evala.``, drugi pa je AbbotDemo, ,,Od govorca neodvisen
sistem za zvezno prepoznavanje govora``, ki je zelo verjetno bolj
zanimiv, leprav ni dostopen za komercialno uporabo brez prej¹njega
dogovora. Glejte zemljevid programja za Linux (Linux software map) za
podrobnosti (glejte razdelek ,,Dokumentacija za Linux``).
5.3. Kako pripraviti tipkovnico k lepemu vedenju
5.3.1. X Window System
Zadnji, Linuxu prilo¾en, stre¾nik X, ima lahko veliko lastnosti, ki
pomagajo pri vnosu. To vkljuèuje lastnosti, kot so StickKeys
(lepljive tipke), MouseKeys (tipke na mi¹ki), RepeatKeys (ponovljene
tipke), BounceKeys (skakajoèe tipke), SlowKeys (poèasne tipke), in
TimeOut (premor). Te izbire omogoèajo prilagoditev tipkovnice
potrebam uporabnika. Ponujene so kot del raz¹iritev XKB v razlièicah
X od 6.1 naprej. Va¹o razlièico, in ali imate name¹èene raz¹iritve,
lahko ugotovite takole:
xdpyinfo -queryExtensions
5.3.2. Znebite se samodejnega ponavljanja
Naslednji ukaz po¾enite za izklop samodejnega ponavljanja tipk v
konzoli Linuxa (mislim, da jo morate pognati po enkrat za vsako
konzolo; dobro mesto za pogon tega ukaza bi bil v va¹ih prijavnih
datotekah, .profile ali .login v va¹em domaèem imeniku).
setterm -repeat off
Samodejnega ponavljanja tipk se na kateremkoli stre¾niku X znebite z
ukazom:
xset -r
ki ga lahko vstavite v datoteko, ki se po¾ene ob zagonu sistema X
(pogosto je to .xsession ali .xinit v nekaterih namestitvah).
Velja preveriti ¹e druge mo¾nosti teh ukazov za spreminjanje obna¹anja
konzole.
5.3.3. Makro tipke / veliko vhoda, malo pritiskov tipk
V podobnih polo¾ajih je pogosto najveèji problem hitrost vnosa. Na¹
cilj bo èim veèje ¹tevilo ukazov s èim manj pritiskom tipk.
Uporabniki ukaznih lupin (bash / tcsh) poglejte v stran referenènega
priroènika za mo¾nost dopolnitve imena doloèenega ukaza ali datoteke
(pritisnite tipko Tab in bash posku¹a uganiti, kaj pride potem). Za
informacije o makro ukazih, ki priskrbijo zaporedja ukazov le z enim
pritiskom tipke, poglejte v spis Keystroke HOWTO.
5.3.4. Lepljive tipke
Lepljive tipke so lastnost tipkovnice, ki omogoèa nekomu, ki lahko
zanesljivo pritisne le eno tipko hkrati, da uporabi tipkovnico z vsemi
njenimi razliènimi spreminjujoèimi tipkami, kot sta Shift in Control.
Te tipke, namesto, da bi jih morali dr¾ati hkrati s pritiskom druge
tipke, postanejo podobne tipko CapsLock in ostanejo v veljavi, dokler
ne pritisnete druge tipke. Potem se lahko izklopijo, ali ostanejo
pri¾gane za naslednjo tipko, odvisno od tega, kar potrebujete. Za
podatke o nastavitvi tega, prosim, poglejte spis Linux Keyboard HOWTO,
posebej razdelek ,,I can use only one finger to type with`` (razdelek
15 v verziji, ki jo imam) za veè informacij o tem.
[Toby Reed]
6. Splo¹ni programerski problemi
Mnogo upo¹tevanja vrednih vidikov ob pisanju programja, naèrtovanega,
da bo prijazno do razliènosti dostopov, je enakih vidikom tudi
sicer¹njega dobrega naèrtovanja programov.
6.1. Poskusite olaj¹ati uporabo razliènih vmesnikov
Èe je va¹e programje uporabno le skozi grafièni vmesnik, ga bo zelo
te¾ko predelati tako, da ga bo lahko uporabljal nekdo, ki ne vidi. Èe
je uporabno le skozi vrstièno usmerjen vmesnik, bo imel te¾ave nekdo,
ki ne more tipkati.
Priskrbite tipkarske bli¾njice, kot tudi uporabo obièajnega kazalca v
X (navadno je to mi¹ka). Skoraj gotovo se lahko zanesete na to, da je
uporabnik sposoben generirati pritiske tipke za va¹o aplikacijo.
6.2. Napravite programje konfigurabilno
Èe je enostavno spreminjati pisave, jih bodo ljudje lahko spremenili v
tak¹ne, ki jih lahko berejo. Èe se lahko spreminja barvna shema, bodo
barvno slepi program la¾je uporabljali.
6.3. Preizkusite programje na uporabnikih
Èe imate ¹tevilne preizku¹evalce va¹ega programja, katerih vsak ima
razliène probleme z dostopom, bodo la¾je opozorili na doloèene
probleme. Oèitno, to ne bo najbolj praktièno za vsakogar, a vedno
lahko prosite za odziv uporabnikov.
6.4. Napravite izhod razloèljiv
Kjer je le mogoèe, jasno razloèite, kateri deli va¹ega programa delajo
kaj. Formatirajte sporoèila o napakah na poseben naèin, da bodo
prepoznavna. Pod X se preprièajte, da bo imel vsak del va¹ega okna
svoje ime, tako, da ga bo lahko prepoznalo katerokoli programje za
branje zaslona.
6.5. Licence
Nekatero programje za Linux (èeprav nobeden od kljuènih programov) ima
licenco kot ,,ni za komercialno uporabo``. To je lahko precej slabo
za osebo, ki zaèenja uporabljati programje za osebno delo in z njim
lahko morda dela delo, ki ga sicer ne bi mogla. To je lahko nekaj,
kar jih osvobodi od finanène in druge odvisnosti od drugih ljudi.
Tudi, èe je avtor programa pripravljen narediti izjemo, to napravi
uporabnika ranljivega za spremembo komercialnih pogojev (nekatera
podjetja kupujejo pravice) in odklonitve od ljudi, za katere dela
(veliko podjetij je preveè paranoiènih zaradi licenc). Veliko bolj¹e
se je izogibati tak¹nim licencam, kjer je to mogoèe. Za¹èita pred
komercialno zlorabo programja se lahko dose¾e skozi bolj doloèene
licence, kot sta GNU Public License ali Artistic License (umetni¹ka
licenca), kjer je to potrebno.
7. Druge informacije
7.1. Dokumentacija za Linux
Dokumentacija za Linux je nujno potrebna za njegovo uporabo in veèina
dokumentov, omenjenih tukaj, je vkljuèenih v novej¹e razlièice Linuxa,
iz kateregakoli meni poznanega vira.
Èe ¾elite dobiti dokumentacijo na Internetu, je tukaj nekaj primernih
mest. Ta se zrcalijo vsaj na veèja mesta za FTP po svetu.
* ftp.funet.fi (128.214.6.100) : /pub/OS/Linux/doc/
* tsx-11.mit.edu (18.172.1.2) : /pub/linux/docs/
* sunsite.unc.edu (152.2.22.81) : /pub/Linux/docs/
7.1.1. Informativni letak o Linuxu
Preprosta in uèinkovita razlaga, kaj je to Linux. To je ena od
stvari, ki jo naj bi izroèili nekomu, ki mu ¾elite pojasniti, zakaj
hoèete Linux in zakaj se uporablja.
Spis Linux Info Sheet je dostopen na svetovnem spletu na
<http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/INFO-SHEET.html> in drugih zrcalih.
Obstaja tudi slovenski prevod na naslovu
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html>.
7.1.2. Linux Meta FAQ
Seznam drugih informacijskih virov, veliko bolj popolnih od tega.
Meta FAQ dobite na svetovnem spletu na
<http://sunsite.unc.edu/mdw/HOWTO/META-FAQ.html> in drugih zrcalnih
mestih.
7.1.3. Zemljevid programja za Linux
Spletno mesto Linux Software Map (LSM) ponuja seznam programja na
Internetu za Linux. Veliko tukaj navedenih paketov je bilo najdenih
na ta naèin. LSM je dostopno v iskalni obliki na
<http://www.boutell.com/lsm/>. Dostopno je tudi kot preprosta
tekstovna datoteka na vseh mestih za FTP, omenjenih v razdelku
,,Dokumentacija za Linux``.
7.1.4. Spisi HOWTO za Linux
Tako imenovani ,,spisi HOWTO`` so glavna dokumentacija za Linux. Tale
Access HOWTO je primer takega spisa.
Domaèe mesto Linuxovega dokumentacijskega projekta, ki pi¹e te
informacije, je <http://sunsite.unc.edu/mdw/linux.html>. Obstaja
tudi veliko podjetij, ki izdajajo knjige s HOWTO-ji. Stopite v stik z
lokalnim dobaviteljem Linuxa za podrobnosti.
Spisi HOWTO za Linux bodo v imeniku HOWTO na vseh mestih za FTP,
omenjenih v razdelku ,,Dokumentacija za Linux``.
Nekateri spisi HOWTO so tudi prevedeni v sloven¹èino. Te najdete v
razliènih formatih na <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>
ali na svetovnem spletu na <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/>.
7.1.5. Linux FAQ
To je seznam pogosto zastavljenih vpra¹anj (angl. Frequently Asked
Questions - FAQ) z odgovori, ki naj bi jih re¹evali. Seznam FAQ je
dostopen z <http://www.cl.cam.ac.uk/users/iwj10/linux-faq/>, kot tudi
z vseh mest za FTP, omenjenih v ,,Dokumentacija za Linux``.
Obstaja slovenski prevod pogosto zastavljenih vpra¹anj o Linuxu.
Najdete ga na <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/FAQ-sl/> ali na
spletnem naslovu <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-
sl.html>.
7.2. Po¹tni spiski
Obstajata dve po¹tni listi, za kateri vem, da prena¹ata te teme,
posebej za Linux. Obstajajo tudi druge liste, vredne raziskovanja, ki
se ukvarjajo z uporabo raèunalnika. Sluèajno, èe bo po¹ta poslana na
te spiske, jo bom slej ko prej prebral in vkljuèil vse pomembne
informacije v Access-HOWTO, torej vam ni treba poslati posebnega
izvoda, razen, èe je na nek naèin to nujno.
7.2.1. The Linux Access List
To je splo¹en po¹tni spisek, ki pokriva tematiko dostopa do Linuxa.
Naèrtovan je tako, da ,,stre¾e potrebam uporabnikov in razvijalcev
operacijskega sistema Linux in programja zanj, ki so hendikepirani,
ali pa ¾elijo pomagati, da bi Linux postal bolj dostopen``. Pogovorni
jezik je angle¹èina. Naroèite se tako, da po¹ljete po¹to na
majordomo@ssv1.union.utah.edu in v telo (ne v predmet) sporoèila
vpi¹ete:
subscribe linux-access <va¹-e-po¹tni-naslov>
7.2.2. The Linux Blind List
Ta po¹tni spisek pokriva uporabo Linuxa za slepe uporabnike. Obstaja
tudi spisek pomembnega in uporabnega programja, ki se zbira v arhivih
po¹tnega spiska. Naroèite se s po¹to na blinux-list-
request@redhat.com s predmetom help. Pogovorni jezik je angle¹èina,
spisek pa je zdaj moderiran.
7.3. Viri na svetovnem spletu
Svetovni splet (WWW) se ¾e po svoji naravi zelo hitro spreminja. Èe
berete starej¹o razlièico tega dokumenta, so nekatere tukaj opisane
stvari ¾e zastarele. Originalna razlièica, ki jo vzdr¾ujem na WWW ne
bi smela biti starej¹a od meseca ali dveh, torej jo, prosim, poglejte.
Dokumentacija za Linux je na naslovu http://sunsite.unc.edu/mdw/linux.html.
Spletna stran Linux Access na naslovu
<http://www.tardis.ed.ac.uk/~mikedlr/access/> ima razliène HOWTO-je na
<http://www.tardis.ed.ac.uk/~mikedlr/access/HOWTO/>. Najbolje bo, da
jemljete stvari z enega od glavnih mest za FTP Linuxa. Èe bom imel
ogromno prometa, bom moral zapreti te strani in jih premakniti drugam.
Projekt BLINUX Documentation and Development Project na
<http://leb.net/blinux/> ima za cilj slu¾iti kot pospe¹evalnik, ki bo
usmerjal in pohitril razvoj programja in dokumentacije, ki bo
omogoèila slepemu uporabniku pogon svoje delovne postaje z Linuxom.
Spletna stran programa Emacspeak je na
<http://cs.cornell.edu/home/raman/emacspeak/emacspeak.html>.
Neuradna stran BRLTTY je na
<http://www.sf.co.kr/t.linux/new/brltty.html>.
Yahoo (eden od glavnih internetnih katalogov) ima posebno podroèje o
prilagoditveni tehnologiji na
<http://www.yahoo.com/Society_and_Culture/Disabilities/Adaptive_Technology/>.
Projekt Linux Lab Project <http://www.fu-berlin.de/~clausi/>.
Strani BLYNX: podporne datoteke za prireditev brskalnika Lynx slepim
in slabovidnim uporabnikom na spletnem naslovu
<http://leb.net/blinux/blynx/>.
V Sloveniji obstaja novièarska skupina si.alt.invalidi.
7.4. Dobavitelji
To je seznam dobaviteljev Brailleovih vrstic (angl. Braillex) v
Zdru¾enem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.
Alphavision Limited
7.5. Proizvajalci
7.5.1. Alphavision
Mislim, da so proizvajalci? RNIB jih uvr¹èa le kot dobavitelje, a
drugi pravijo, da izdelujejo Braillex.
Alphavision Ltd
Seymour House
Copyground Lane
High Wycombe
Bucks HP12 3HE
England
U.K.
Telefon
+44 1494-530 555
7.5.1.1. Izdelki Alphavision za AT, podprti v Linuxu
* Braillex
7.5.2. Blazie Engineering
Naprava Braille Lite je podprta v originalni razlièici BRLTTY. Ta
podpora je zdaj prekinjena. Èe imate njihovo napravo in bi jo radi
uporabljali v Linuxu, bo to mogoèe z uporabo te razlièice programja.
Blazie Engineering
105 East Jarrettsville Rd.
Forest Hill, MD 21050
U.S.A.
Telefon
+1 (410) 893-9333
Faks
+1 (410) 836-5040
BBS
+1 (410) 893-8944
E-po¹ta
info@blazie.com
WWW
<http://www.blazie.com/>
7.5.2.1. Izdelki Blazie za AT
* Braille Lite (podpora prekinjena)
7.5.3. Digital Equipment Corporation
Digital Equipment Corporation
P.O. Box CS2008
Nashua
NH 03061-2008
U.S.A
Naroèila
+1 800-722-9332
Tehniène informacije
+1 800-722-9332
Faks
+1 603-884-5597
WWW
<http://www.digital.com/>
7.5.3.1. Podprti izdelki DEC-a za AT z Linuxom
* DECTalk Express
7.5.4. Kommunikations-Technik Stolper GmbH
KTS Stolper GmbH
Herzenhaldenweg 10
D-73095 Albershausen
Deutschland
Telefon
+49 7161 37023
Faks
+49 7161 32632
7.5.4.1. Podprti izdelki KTS za AT z Linuxom
* Brailloterm
8. Programski paketi
Viri tega razdelka so pobrani neposredno iz zemljevida programja za
Linux (Linux Software map), ki ga najdete na vseh standardnih mesti za
dokumentacijo Linuxa, in, ki na¹teva skoraj vse programje, dostopno za
Linux.
8.1. Emacspeak
Emacspeak je programska stran govornega vmesnika za Linux. Vsak drug
znakovno usmerjen program, kot npr. brkljalnik za WWW, ali telnet ali
¹e en urejevalnik besedil, se potencialno lahko uporablja iz programa
emacspeak. Glavna razlika med njim in obièajnim programjem za branje
zaslona v operacijskih sistemih, kot je DOS, je, da ima tudi ogromno
dodatnih mo¾nosti. Poèiva na urejevalniku besedil Emacs.
Urejevalnik besedil je v grobem le program, ki vam omogoèa spremembo
vsebine datoteke, na primer, dodajanje novih podatkov v pismo. Emacs
pravzaprav precej presega obièajne urejevalnike besedil, zato je ta
paket precej bolj uporaben, kot se vam morda dozdeva. Iz Emacsa lahko
po¾enete katerikoli drugi program in dose¾ete, da se njegov izhod
pojavi v terminalski emulaciji Emacsa.
Razlog, da je Emacs bolj¹e okolje za Emacspeak je ta, da slednji
razume izgled zaslona prvega, in lahko inteligentno interpretira, na
primer, koledar, ki bi bil sicer le zme¹ana tabela ¹tevilk. Piscu
paketa uspeva popolnoma nadzorovati svoj stroj z Linuxom in poèenjati
vse sistemsko upravljanje iz urejevalnika emacs. Uporablja ga tudi za
nadzor ¹iroke palete drugih strojev in programja, neposredno iz tega
stroja.
Emacspeak je vkljuèen v distribucijo Debian GNU/Linux in je vkljuèen
kot prispevano programje tudi v distribuciji Slackware. To pomeni, da
je dostopen na veliko distribucijah Linuxa na CD-ROM-u. Ko bo tole
objavljeno, bo vkljuèena ¾e razlièica 5 ali bolj¹a, trenutno pa imam
za pregled na voljo le razlièico 4.
Naslednji podatki so iz zemljevida programja za Linux (Linux Software
Map):
Naslov:
emacspeak - govorjeni izhodni vmesnik za Emacs
Razlièica:
4.0
Datum vnosa:
30. maj 1996
Opis:
Emacspeak je prvi dozoreli sistem za govorjeni izhod, ki omogoèa
nekomu, ki ne vidi, neposredno delo s sistemom UNIX. (Do zdaj
je bila edina izbira, ki je bila na voljo osebi s prizadetim
vidom, uporaba govoreèega PC-ja kot terminal.) Emacspeak je
grajen na urejevalniku Emacs. Ko enkrat za¾enete emacs z
nalo¾enim dodatkom emacspeak, dobite govorjen odziv na vse, kar
poènete. Va¹e izku¹nje se bodo razlikovale odvisno od tega,
kako dobro znate uporabljati Emacs. Nièesar ni, kar ne bi mogli
storiti znotraj Emacsa. :-)
Kljuène besede:
prizadetost, dostop, prizadeti vid, slepota, govor, emacs
Avtor:
raman@adobe.com (T. V. Raman)
Vzdr¾evalec:
jrv@vanzandt.mv.com (Jim Van Zandt)
Prvotno mesto:
ftp://sunsite.unc.edu/apps/sound/speech/emacspeak-4.0.tgz, 124 KB
Izvorno mesto:
ftp://ftp.cs.cornell.edu/pub/raman/emacspeak/ emacspeak.tar.gz,
http://www.cs.cornell.edu/Info/People/raman/emacspeak/
emacspeak.tar.gz, 123 KB
Platforme:
sintetizator govora DECtalk Express ali DEC Multivoice, GNU FSF
Emacs 19 (razlièica 19.23 ali poznej¹a) in TCLX 7.3B (raz¹irjeni
jezik TCL).
Politika kopiranja:
GPL
8.2. BRLTTY
To je program za poganjanje Brailleovega terminala na serijskih
vratih. Bil je ¾e ¹iroko testiran in uporabljan in podpira ¹tevilno
razlièno strojno opremo (glejte spodnji vnos za v zemljevid programja
za Linux).
Vzdr¾evalec je Nikhil Nair <nn201@cus.cam.ac.uk>. Na njegovem razvoju
delata tudi Nicolas Pitre <nico@cam.org> in Stephane Doyon
<doyons@jsp.umontreal.ca>. Katerekoli pripombe po¹ljite vsem trem.
Avtorji se zdijo pripravljeni vkljuèiti podporo za veè razliènih
naprav, zato le stopite z njimi v stik, èe imate nepodprto napravo.
Skoraj gotovo bodo potrebovali podatke o programiranju te naprave,
torej vam bodo la¾je pomagali, èe boste kontaktirali va¹ega
izdelovalca in dobili te podatke.
Kratek seznam odlik (z njihove datoteke README), da vam vzbudimo
zanimanje.
* Polna izvedba zmo¾nosti ogleda standardnega zaslona.
* ©irok spekter mo¾nih dodatkov, vkljuèno z utripajoèim kazalcem in
velikimi èrkami, zamrznitvijo zaslona za poèasnej¹i ogled, izpis
atributov za la¾je iskanje osvetljenega besedila, hipertekstovne
povezave, itd.
* ,,Pametno`` usmerjanje kazalca. To omogoèa lahko premikanje
kazalca v urejevalnikih besedila ipd. brez premika rok z
Brailleovega zaslona.
* Funkcija ,,izre¾i & prilepi``. To je posebej uporabno za kopiranje
dolgih imen datotek, zapletenih ukazov, itd.
* Trenutna (on-line) pomoè.
* Podpora za razliène Braice.
* Modularna zasnova omogoèa relativno lahko dodajanje gonilnikov za
druge Braillove zaslone, ali celo (upajmo) prenos na druge
platforme, podobne Unixu.
Opis v zemljevidu programja za Linux:
Naslov:
BRLTTY - Program za dostop do Unixa za slepo osebo, ki uporablja
programski Brailleov terminal.
Razlièica:
1.0.2, 17SEP96
Datum vnosa:
17. september 1996
Opis:
BRLTTY je stre¾nik, ki omogoèa dostop do konzole Unixa slepi
osebi, ki uporablja programski Brailleov zaslon (angl. soft
Braille display) (glejte datoteko README za popolno razlago).
BRLTTY deluje le s tekstovnimi aplikacijami.
Upamo, da bo ta sistem raz¹irjen s podporo drugih programabilnih
Brailleovih vrstic, in morda tudi s podporo drugih platform,
podobnih Unixu.
Kljuène besede:
Braille, konzola, dostop, prizadeti vid, slepota
Avtorji:
nn201@cus.cam.ac.uk (Nikhil Nair), nico@cam.org (Nicolas Pitre),
doyons@jsp.umontreal.ca (Stephane Doyon), jrbowden@bcs.org.uk
(James Bowden)
Vzdr¾evalec:
nn201@cus.cam.ac.uk (Nikhil Nair)
Prvotno mesto:
ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/access/
brltty-1.0.2.tar.gz (110 KB, vkljuèno z datoteko README),
brltty-1.0.2.README (6 KB), brltty-1.0.2.lsm (1 KB).
Platforme:
Linux (jedro 1.1.92 ali poznej¹e), tekoè na PC ali na DEC Alpha.
Brez X/grafike.
Podprte Brailleove vrstice (le s serijsko komunikacijo):
* Tieman B.V.: CombiBraille 25/45/85;
* Alva B.V.: serije ABT3xx;
* Telesensory Systems Inc.: PowerBraille 40 (ne 65/80),
Navigator 20/40/80 (le zadnja razlièica firmwarea?).
Politika kopiranja:
GPL
8.3. Screen
Screen je standarden kos programja, ki dovoljuje veliko razliènim
programom, da teèejo na enem samem terminalu ob istem èasu. Raz¹irjen
je bil z neposredno podporo nekaterih Brailleovih vrstic (tistih
podjetja Telesensory).
8.4. Rsynth
To je sintetizator govora, uvr¹èen v zemljevid programja za Linux
(Linux Software Map). Baje ne deluje dovolj dobro, da bi ga lahko
uporabljala oseba s prizadetim vidom. Uporabite raje strojno opremo,
ali ga izbolj¹ajte ... prosti sintetizator govora bi bil zelo zelo
uporaben.
8.5. xocr
xocr je paket za Linux, ki izvaja optièno prepoznavanje znakov. Kot
pri programu Rsynth, se tudi tukaj bojim, da ne bo sprejemljiv kot
izkljuèni paket za vhod osebe s prizadetim vidom. Sumim, da
uporabljeni algoritem potrebuje ¹e osebo, ki prebere prepoznano
besedilo in preveri, èe je prepoznavanje pravilno. Rad bi se motil.
8.6. xzoom
xzoom je poveèevalnik zaslona, podoben kot xmag, a znatno bolj¹i in
zelo uporaben za slabovidno osebo. Glavna slabost pripomoèka xzoom
je, da ne more poveèevati dela zaslona pod seboj, da nekatere nadzorne
tipke niso zdru¾ljive z obièajnim okenskim upravljalnikom fvwm, in, da
njegova privzeta nastavitev ne teèe po omre¾ju (to se lahko spremeni
na raèun hitrosti). Razen teh pomanjkljivosti pa je izvrsten. Izvaja
nenehno poveèevanje, ki vam omogoèa, naprimer, pomik dokumenta gor in
dol, medtem, ko imate razdelek, ki ga berete, vseskozi poveèan.
Alternativno, lahko premikate majhno ¹katlo po zaslonu, poveèujete
vsebino in i¹èete podroèje, ki ga ¾elite videti. xzoom je dostopen
tudi kot paket RPM z obièajnih mest za RedHat, kar pomeni, da ga bodo
ljudje, ki uporabljajo sistem RPM (npr. uporabniki distribucije RedHat
Linux) zlahka namestili.
Naslov:
xzoom
Razlièica:
0.1
Datum vnosa:
30. marec 1996
Opis:
xzoom lahko poveèa (za celo¹tevilsko vrednost), obraèa (za
veèkratnik 90 stopinj) in zrcali okoli osi X ali Y na zaslonu
X11, in rezultat prika¾e v svojem zaslonu.
Kljuène besede:
X11, zoom, poveèava, xmag
Avtor:
Itai Nahshon <nahshon@best.com>
Vzdr¾evalec:
Itai Nahshon <nahshon@best.com>
Prvotno mesto:
<ftp://sunsite.unc.edu/>, verjetno na /pub/Linux/X11/xutils/
xzoom-0.1.tgz
Platforme:
Linux+X11. Podpora le za 8-bitno barvno globino. Preizku¹eno
le z Linuxom 1.3.* in gonilnikom za XSVGA 3.1.2. Potrebuje
raz¹iritve XSHM.
Politika kopiranja:
Prosta.
8.7. NFBtrans
nfbtrans je program za pretvarjanje veèstopenjske Braice, ki ga v ZDA
raz¹irja National Federation for the Blind. Izdan je kot prosti
program v upanju, da ga bo kdo izbolj¹al. Pokriti jeziki so ameri¹ka
angle¹èina, angle¹ka angle¹èina, ¹pan¹èina, ru¹èina, esperanto,
nem¹èina, biblijska hebrej¹èina in biblijska gr¹èina, èeprav se lahko
dodajo tudi drugi preprosto tako, da napi¹ete prevajalsko tabelo.
Pokrite so tudi nekatere raèunalni¹ke in matematiène oblike. Uspelo
mi ga je prevesti pod Linuxom, vendar ga nisem mogel preizkusiti, ker
trenutno nimam na voljo Brailleove vrstice.
NFBtrans dobite na <ftp://nfb.org/nfb/braille/nfbtrans/>. Po prenosu
ga boste morali ¹e prevesti.
8.7.1. Prevajanje NFBtrans za Linux
Ta popravek sem vrnil vzdr¾evalcu programa NFBtrans in pravi, da ga je
vkljuèil, torej, èe imate novej¹o razlièico od 740, vam verjetno ne bo
treba storiti niè posebnega. Le sledite navodilom, vkljuèenim v
paket.
unzip -L NFBTR740.ZIP # ali paè katerokoli datoteko ¾e imate
mv makefile Makefile
Potem posnemite naslednje v datoteko (npr. patch-file)
______________________________________________________________________
*** nfbpatch.c.orig Tue Mar 12 11:37:28 1996
--- nfbpatch.c Tue Mar 12 11:37:06 1996
***************
*** 185,190 ****
--- 185,193 ----
return (finfo.st_size);
} /* filelength */
+ #ifndef linux
+ /* pretty safe to assume all linux has usleep I think ?? this should be
+ done properly anyway */
#ifdef SYSVR4
void usleep(usec)
int usec;
***************
*** 195,200 ****
--- 198,204 ----
UKP } /* usleep */
#endif
+ #endif
void beep(count)
int count;
______________________________________________________________________
in po¾enite
patch < patch-file
Potem vpi¹ite
make
in program bi se moral prevesti.
8.8. UnWindows
UnWindows je paket pripomoèkov za dostop do grafiènega sistema X, ki
ponuja mnoge uporabne mo¾nosti za slabovidne (ne slepe). Vkljuèuje
poveèevalnik zaslona in druge prilagojene pripomoèke za la¾jo
doloèitev kazalca. Paket UnWindows lahko vzamete z mesta
<ftp://ftp.cs.rpi.edu/pub/unwindows/>.
Paket ne bo hotel takoj delovati na Linuxu, saj se zana¹a na posebne
lastnosti raèunalnikov Sun. Vendar nekateri pripomoèki le delujejo in
uspelo mi je prenesti skoraj vse ostale, torej je lahko ta paket
zanimiv za nekatere ljudi. Moj prenos bo vkljuèen nazaj v izvirnik
ali pa bo dostopen v arhivih liste BLINUX (glejte ,,Viri na
svetovnem spletu``). Pripomoèek, ki ¹e ne deluje, je nastavitveni
pripomoèek.
V moji razlièici programi, namesto, da sami ustvarjajo zvoke, le
klièejo drug program. Drugi program je lahko na primer
play /usr/lib/games/xboing/sounds/ouch.au
ki zaigra zvok ouch.au, denimo, ko kazalec zadene levi rob zaslona.
8.8.1. dynamag
dynamag je program za poveèavo zaslona. Prosim, poglejte podrazdelek
,,Poveèava zaslona``. Ta program je deloval ¾e v privzeti
distribuciji.
8.8.2. coloreyes
coloreyes omogoèa preprosto doloèitev kazalca (mi¹kinega). Sestavlja
ga par oèi, ki vedno gledajo v smer kazalca (kot xeyes) in spreminjajo
barvo, odvisno od oddaljenosti od mi¹ke (za razliko od xeyes). To ne
deluje v privzeti distribuciji, a zdi se, da preizkusna razlièica z
istega mesta deluje.
8.8.3. border
border je program, ki zazna, kdaj se kazalec (mi¹ke) premakne na rob
zaslona in odda zvok, glede na rob, ki se mu je pribli¾al. Dostopna
razlièica uporablja poseben zvoèni sistem Suna. To sem spremenil, da
namesto tega le po¾ene ukaz, ki je lahko katerikoli zvoèni program za
Linux.
8.8.4. un-twm
Okenski upravljalnik je poseben program, ki nadzira polo¾aj vseh
ostalih oken (programov), prikazanih na zaslonu X. un-twm je posebna
razlièica, ki se zvoèno ogla¹a, ko kazalec vstopa v razlièna okna.
Zvok je odvisen od okna, v katerega je vstopil kazalec. Raz¹irjana
razlièica ne deluje na Linuxu iz podobnih razlogov kot pri pripomoèku
border. Spet, imam ¾e posebno delujoèo razlièico, ki bo dostopna v
èasu, ko boste brali tole.
9. Strojna oprema
9.1. Brailleovi terminali, poganjani s pomnilnikom zaslona
To so Brailleovi terminali, ki lahko berejo zaslonski pomnilnik
neposrednjo v obièajnem tekstovnem naèinu. Mogoèe jih je uporabljati
za delo z Linuxom za skoraj vse stvari, ki jih lahko poène videèi
uporabnik konzole, vkljuèno z namestitvijo sistema. Vendar je v jedru
Linuxa prisotna te¾ava s pomikom zaslona nazaj, zato je treba
uporabiti popravek jedra. Glejte podrazdelek ,,Popravek jedra za
Braillex in Brailloterm``.
9.1.1. Braillex
Braillex je terminal, naèrtovan, da bere neposredno iz zaslonskega
pomnilnika, torej shaja brez problemov s programi za MS-DOS, ki se ne
obna¹ajo èudno. Èe lahko nekaj vidite na zaslonu, potem mora bi moral
ta terminal to pokazati v Braici. V Linuxu je ¾al upravljanje z
zaslonom narejene drugaèe od MS-DOS-a, torej mora biti to nekako
spremenjeno.
Za delovanje tega terminala, morate najprej uporabiti popravek, podan
spodaj v podrazdelku ,,Popravek jedra za Braillex in
Brailloterm``. Ko je enkrat to opravljeno, postane Braillex eno
najprimernej¹ih naèinov za uporabo Linuxa, saj omogoèa branje vse
informacije, normalno dostopne videèi osebi. Drugi terminali ne
zaènejo delovati, dokler se operacijski sistem popolnoma ne nalo¾i.
Braillex je dostopen z dvema ureditvima Brailleovih celic (80x1 ali
40x2), obstaja tudi model, imenovan IB 2-D, ki ima tudi vertikalno
pomiènico za prikaz informacij o vseh vrsticah zaslona (uporablja 4
programabilne toèke na vrstico zaslona).
Cena: 8,995 (funti ¹terlingi) ali 11495 UKP za 2-D
Izdelovalec: Alphavision Limited (Zdru¾eno kraljestvo)
Dobavitelji: ????
9.1.2. Brailloterm
Kaj je Brailloterm?
To je Brailleova vrstica z mo¾nostjo osve¾evanja prikaza, ki
jo je izdelalo podjetje KTS Kommunikations-Technik Stolper
GmbH. Ima 80 Brailleovih celic v eni sami vrstici. Vsaka
celica ima 8 pik, ki so kombinirane tako (gor/dol), da
ponazarjajo znak. Privzeto mi Brailloterm prikazuje
vrstico, v kateri je zaslonski kazalec. Z uporabo nekaterih
funkcij Brailloterma lahko vidim katerokoli vrstico zaslona.
[Jose Vilmar Estacio de Souza <jvilmar@embratel.net.br>]
Jose potem nadaljuje in pravi, da lahko terminal uporablja tudi
serijska vrata pod DOS-om, toda, da potrebuje poseben program. Ne
vem, èe bo katerikoli od njih deloval z Linuxom.
Kot pri Braillexu, potrebuje jedro poseben popravek, da deluje
pravilno. Glejte podrazdelek ,,Popravek jedra za Braillex in
Brailloterm``.
Cena: okoli 23.000 DEM / 15.000 USD
Proizvajalec: Kommunikations-Technik Stolper GmbH, Nemèija
Dobavitelji: ????
9.1.3. Popravek jedra za Braillex in Brailloterm
To verjetno velja tudi za vse drugi terminale, ki berejo direktno
zaslonski pomnilnik za delo v MS-DOS-u. Po¹ljite mi po¹to s
potrditvijo drugih terminalov, ki delujejo. To ne velja in bo
pravzaprav izgubilo nekatere mo¾nosti terminalov, ki jih poganja
programje BRLTTY.
Pravijo, da se ta popravek uporablja na vseh jedrih razlièice 1.2.X.
Delovati bi moral tudi na vseh jedrih razlièic od 1.1.X do 1.3.72, le
z opozorilom programa patch (preizkusil sem vsaj, da deluje z jedrom
1.3.68). Od jedra Linuxa 1.3.75 naprej, ta popravek ni veè potreben,
saj lahko nastavite jedro, da ne pomika zaslona, z uporabo ,,linux no-
scroll`` v pozivniku LILO. Za podrobnosti glejte spis Boot Prompt
HOWTO.
______________________________________________________________________
*** drivers/char/console.c~ Fri Mar 17 07:31:40 1995
--- drivers/char/console.c Tue Mar 5 04:34:47 1996
***************
*** 601,605 ****
static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
{
! int hardscroll = 1;
if (b > video_num_lines || t >= b)
--- 601,605 ----
static void scrup(int currcons, unsigned int t, unsigned int b)
{
! int hardscroll = 0;
if (b > video_num_lines || t >= b)
______________________________________________________________________
Za uporabo tega popravka:
1. Posnemite zgornji tekst v datoteko (denimo patch-file)
2. Spremenite imenik v podimenik drivers/char izvorne kode va¹ega
jedra.
3. Po¾enite
patch < patch-file
4. Prevedite svoje jedro kot obièajno.
Uporabite te popravke in morali bi biti sposobni uporabljati Brailleov
terminal za branje konzole Linuxa, kot obièajno.
Ta popravek, izra¾en z besedami, pomeni le: ,,Spremeni 1 v 0 v prvi
vrstici funkcije scrup, ki mora biti blizu vrstice 603 v datoteki
drivers/char/console.c!``. Glavna stvar programa patch je, da to
razume, in da zna uganiti, kaj naj stori, kadar razvijalci Linuxa
spremenijo vsebino te datoteke.
Èe ¾elite uporabljati sodobnej¹e jedro s popolnoma onemogoèenim
pomikanjem zaslona nazaj (namesto re¹itve v zagonskem pozivniku, ki
sem jo ¾e omenil), lahko uporabite naslednji popravek. To ne velja za
jedra, starej¹a od 1.3.75!
______________________________________________________________________
*** console.c~ Fri Mar 15 04:01:45 1996
--- console.c Thu Apr 4 13:29:48 1996
***************
*** 516,520 ****
unsigned char has_wrapped; /* all of videomem is data of fg_console */
static unsigned char hardscroll_enabled;
! static unsigned char hardscroll_disabled_by_init = 0;
void no_scroll(char *str, int *ints)
--- 516,520 ----
unsigned char has_wrapped; /* all of videomem is data of fg_console */
static unsigned char hardscroll_enabled;
! static unsigned char hardscroll_disabled_by_init = 1;
void no_scroll(char *str, int *ints)
______________________________________________________________________
9.2. Programsko gnani Brailleovi terminali
Princip delovanja teh terminalov je zelo blizu principu delovanja
terminala s katodno cevjo (CRT), kot je VT100. Pove¾ejo se na
serijska vrata in raèunalnik mora poganjati programe, ki jim po¹iljajo
izhod. Trenutno sta za Linux na voljo dva znana programa; BRLTTY
(glejte razdelek ,,BRLTTY``) in izbolj¹an Brailleov zaslon (angl.
Braille enhanced screen).
9.2.1. Tieman B.V.
9.2.1.1. CombiBraille
Ta Brailleov terminal je podprt s programjem BRLTTY. Pride v treh
razlièicah s 25, 45 ali 85 Brailleovih celic. Dodatnih pet celic
glede na standardni zaslon se uporablja kot podatki o statusu.
Cena: okoli 4.600 UKP za model s 45 celicami ...
Izdelovalec: Tieman B.V.
Dobavitelji: Concept Systems, Nottingham, England
(glas: +44 115 925 5988)
9.2.2. Alva B.V.
Serije ABT3xx so podprte v BRLTTY. V tem èasu je potrjeno le
delovanje ABT340. Prosim, po¹ljite podatke o drugih modelih avtorjem
BRLTTY.
Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
Izdelovalec: Alva
Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)
9.2.3. Prikazovalniki Telesensory Systems Inc.
Ker so priskrbeli podatke o programiranju razvijalcem, so
prikazovalniki Telesensory podprti v BRLTTY in screen.
9.2.3.1. Powerbraille
Obstajajo trije modeli: 40, 65 in 80 vrstic. Le za 40-vrstièni model
se ve, da je podprt v BRLTTY.
Cena: 20 celic - 2.200 UKP; 40 celic 4.500 UKP; 80 celic 8.000 UKP
Proizvajalec: Alva
Dobavitelj: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)
9.2.3.2. Navigator
Spet obstajajo trije modeli: 20, 60 in 80. Za zadnje razlièice je
znano, da delujejo z BRLTTY, a ne ve se, ali delujejo tudi prej¹nje (s
prej¹njim firmwareom).
Cena: 80 celic 7.800 UKP
Proizvajalec: Alva
Dobavitelji: Professional Vision Services LTD, Hertshire, England
(+44 1462 677331)
9.2.4. Braille Lite
To je bolj prenosni raèunalnik kot pa terminal. Lahko pa ga
uporabljate z BRLTTY razlièice 0.22 (a ne z novej¹o razlièico) kot
obièajen Brailleov terminal. ®al veliko stvari, dostopnih z izdelkom
CombiBraille, ne morete uporabljati z Braille Lite. To pomeni, da se
ga morate izogibati za uporabo z Linuxom, èe je le mogoèe.
Cena: 3.395 USD
Izdelovalec: Blazie Engineering
9.3. Sintetizatorji govora
Sintetizatorji govora se obièajno prikljuèijo na serijska vrata
osebnega raèunalnika. Uporabne lastnosti vkljuèujejo:
* Brailleove oznake na delih.
* Veliko glasov, ki omogoèajo, da se razlièni deli dokumenta govorijo
razlièno.
* Uporabo z naglavnimi zvoèniki (ni na voljo v vseh modelih).
Kritièni problem je kakovost govora. To je veliko pomembneje nekomu,
ki uporablja sintetizator zvoka kot glaven vir informacij, kot pa
nekomu, ki poslu¹a v¹eène zvoke za zabavo. Najbr¾ iz tega razloga T.
V. Raman priporoèa le DECTalk. Sprejemljive alternative bi bile v
redu.
9.3.1. DECTalk Express
To je strojni sintetizator govora. Priporoèa se uporaba z Emacspeakom
in pravzaprav je nabor DECTalk edina vrsta sintetizatorjev zvoka, ki
jo podpira ta paket. Ta sintetizator ima prav vsako uporabno
lastnost, za katero vem. Edina pomanjkljivost, ki so jo lahko
trenutno spomnim, je cena.
Cena: 1.195 USD
Izdelovalec: Digital Equipment Corporation
Dobavitelji: Mnogi. Prosim za podrobnosti o tistih,
ki ponujajo posebno podporo za Linux.
Posvetujte se z lokalnimi organizacijami,
samim Digitalom, ali spletno stranjo za
Emacspeak.
9.3.2. Accent SA
To je sintetizator podjetja Aicom Corporation. Zaèel se je poskus
pisanja gonilnika zanj, a je potrebna pomoè. Prosim, poglejte
<http://www.cyberspc.mb.ca/~astrope/speak.html>, èe mislite, da lahko
pomagate.
9.3.3. SPO256-AL2 Speak & èip Spell
Pokazalo se je zanimanje za uporabo tega èipa v doma narejenih
govoreèih vezjih. Zanima me, èe kdo to s pridom uporablja.
Programski paket speak-0.2pl1.tar.gz je naredil David Sugar
<dyfet@tycho.com>. Sumim pa, da kakovost izhoda ni dovolj dobra za
redno uporabo.
10. Priznanja
Veèina tega spisa je zbrana iz razliènih informacijskih virov na
Internetu, veliko jih najdete z iskalnikom Yahoo in DEC-ovim iskalnim
strojem Alta Vista. V to je vkljuèena dokumentacija veèine
programskih paketov, omenjenih v besedilu. Nekaj podatkov je bilo
napaberkovanih z letakov s pomoèjo Kraljevega nacionalnega in¹tituta
za slepe.
T. V. Raman, avtor Emacspeaka, je zanesljivo prispeval pripombe,
podatke in besedilo, kot me tudi seznanil z drugimi ljudmi na
Internetu, ki jih je poznal.
Kenneth Albanowski <kjahds@kjahds.com> je priskrbel popravek, potreben
za Brailloterm, in podatke o njem.
Roland Dyroff iz S.u.S.E. GmbH (distributerji Linuxa in izdelovalci
distribucije S.u.S.E. Linux (angle¹ka/nem¹ka)) je na mojo pro¹njo
pregledal KTS Stolper GmbH in dobil nekatere strojne podrobnosti in
informacije o Braillotermu.
Najbolj obse¾no in skrbno preverjanje tega dokumenta sta opravila
James Bowden <jrbowden@bcs.org.uk> in Nikhil Nair
<nn201@cus.cam.ac.uk>, avtorja BRLTTY, ki sta predlagala veliko
¹tevilo popravkov, kot tudi dodatnih informacij o nekaterih temah.
Pisci prispevkov na elektronska spiska ,,blinux`` in ,,linux-access``
so prispevali k temu spisu tako, da so mi priskrbeli informacije, ki
sem jih prebral.
Mark E. Novak s centra Trace R&D <http://trace.wisc.edu/> me je
usmeril v smer razliènih programskih paketov in podatkov, ki jih prej
¹e nisem videl. Dal je tudi pripombe na strukturo tega dokumenta, ki
sem jih delno upo¹teval, verjetno pa bi moral storiti ¹e veè.
Mno¾ica drugih piscev prispevkov vkljuèuje Nicolasa Pitriea in
Stephana Doyona.
Veliko drugih ljudi je prispevalo pripombe in informacije. Posebni
prispevki so zabele¾eni v tem spisu.
Angle¹ka razlièica tega spisa je bila narejena posebej za knjigo Dr.
Linux, ki jo je izdala zalo¾ba RedHat. To je zato, ker so poslali
opozorilo o grozeèi izdaji meni in drugim avtorem projekta LDP. Za to
njihovo dejanje sem jim moèno hvale¾en, saj napaèni ali stari podatki
v knjigi le¾ijo naokoli veliko dlje kot na Internetu.
Gotovo ste prispevali k temu spisu tudi vi, a vas nisem omenil. Ne
skrbite, to je bilo po pomoti, se opravièujem. Le povejte mi, in vas
bom dodal v naslednjo razlièico.
distrib
>
Mandriva
>
2010.0
>
i586
>
media
>
contrib-release
>
by-pkgid
>
12801f336d9e363d2d56a08891cdf472
>
files
>
2
