TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po Linuxovem teTeXu
Robert Kiesling
v2.9.1, 21. avgust 1997
Ta dokument pokriva osnovno namestitev in uporabo paketa teTeX, imple
mentacijo TeXa in LaTeXa v veèini distribucij, in dodatne pakete kot
Ghostscript. Vsebino priroènika ,,TeTeX HOWTO: Lokalni vodnik po Lin
uxovem teTeXu`` je pravno za¹èitil (c) 1997 njegov avtor Robert A. Kies
ling. Dovoljeno je kopirati ta dokument, v celoti ali deloma, èe se
izka¾e priznanje avtorju in Linuxovem dokumentacijskem projektu (angl.
Linux Documentation Project). Registrirane blagovne znamke so last
njihovih imetnikov. Prosim, po¹ljite vse prito¾be, predloge, popravke
in razne druge zadeve na <kiesling@terracom.net>, da bom lahko kar se da
popolno in a¾urno vzdr¾eval ta dokument. Prosim, po¹ljite pripombe na
slovenski prevod na <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.
________________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
2. Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?
2.1 Viri nadaljnih informacij
2.1.1 Slovenski viri informacij
3. O namestitvi
3.1 Splo¹na distribucija s CTAN, V. 0.4
3.1.1 Namestitev binarne distribucije
3.1.1.1 Minimalna namestitev.
3.1.1.2 Popolna namestitev
3.1.1.3 Osnovna nastavitev sistema.
3.1.2 Namestitev izvorne distribucije.
3.2 Linuxove distribucije
3.2.1 Slackware 3.2
3.2.1.1 Roèna Slackwareova namestitev
3.2.2 Debian GNU/Linux, V. 1.3
3.2.3 RedHat V. 4.2
3.3 Ghostscript V. 5.03
3.4 APSFILTER
3.5 FreeBSD
3.6 Tiskalni¹ki stre¾nik lpd(8)
4. Podrobnosti nastavitev po namestitvi
4.1 Kaj, èe moj tiskalnik ni podprt?
5. Uporaba teTeXa
5.1 Tiskanje dokumentacije
5.2 TeXovi in LaTeXovi ukazi
5.2.1 Struktura dokumentov
5.2.2 Znaki in znakovni stili
5.2.3 Robovi in presledki med vrsticami
5.2.4 Razredi dokumentov
5.2.4.1 Èlanki in poroèila
5.2.4.2 Pisma
5.3 LaTeXovi raz¹iritveni paketi in drugi viri
6. Me¹anje teksta in grafike in pretvornik dvips(1)
7. Uporaba postscriptnih znakov
8. Dodatek: Seznam arhivov CTAN
9. Dodatek: LaTeX in sloven¹èina
______________________________________________________________________
1. Uvod
Pogosto zastavljeno vpra¹anje ¹t. 1: Moj raèunalnik je pravkar po¾rl
podatke DEVETIH gosto formatiranih disket. KAJ SE JE ZGODILO?
Odgovor: Namestitev teTeXa na Chanel3, moj prenosni Compaq, je bila,
kot da bi z vi¹ine 15 metrov namestil 6-metrski odsek betonskega mosta
natanko na njegovo mesto. teTeX je velik paket. ©e veè, je skoraj
popolna implementacija TeXa 3.1415 in LaTeXa 2e za Linux. TeX sam je
¾e dovolj ob¹iren predmet, da boste pre¾iveli ostanek svoje
raèunalnièarske kariere v lovljenju koraka z zadnjim krikom mode
TeXovega sveta. To se pravi, namestitev in uporaba teTeXa ni za
pla¹ne, niti za zaletave. Ta paket potrebuje dovolj kvalitetnega èasa.
Thomas Esser, avtor teTeXa, se je potrudil, da je naredil svoj paket
hiter, popoln in lahek za uporabo. Ker obstaja izvedba TeXa za
praktièno vsak resen (in tudi za kar nekaj ,,neresnih``) operacijski
sistem na svetu, morajo razvijalci poskrbeti za namestitvene postopke,
ki bodo delovali na vseh. Odtod lahko pojasnimo del teTeXove
velikosti. To tudi pojasni dejstvo, da so delèki, potrebni za
delujoèo namestitev teTeXa, raztreseni po vsem va¹em bli¾njem arhivu
CTAN.
CTAN je angle¹ka kratica za Izèrpno omre¾je arhivov TeXa (angl.
Comprehensive TeX Archive Network), vrsta mest za anonimni FTP, ki
arhivirajo TeXove programe, makroje, pisave in dokumentacijo.
Verjetno se boste dodobra seznanili vsaj z enim mestom CTAN. V tem
dokumentu pot kot CTAN/contrib/pstricks pomeni ,,glejte imenik
contrib/pstricks na va¹em najbli¾jem mestu CTAN``. Glejte razdelek
,,Dodatek A: Seznam arhivov CTAN`` za trenutni spisek mest CTAN in
njihovih zrcalnih mest.
K sreèi so nekateri obzirni razvijalci Linuxovih distribucij za nas
zbrali vse potrebne ko¹èke na enem mestu. teTeX pride poleg vseh
veèjih distribucij Linuxa.
Èe nimate distribucije Slackware, RedHat, ali Debian GNU/Linux, lahko
namestite teTeX z njegove uradne distribucije s CTAN. V nekaterih
primerih je to bolj za¾eleno. Za podrobnosti glejte razdelek ,,O
namestitvi``.
Èe imate na svojem sistemu ¾e name¹èen teTeX in bi radi skoèili
direktno na razlago, kako ga uporabiti, preskoèite prva dva razdelka
in pojdite direktno na razdelek ,,Uporaba teTeXa``.
2. Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?
teTeX je izvedba TeXa za sisteme z operacijskim sistemom Unix. Je
izdelek Thomasa Esserja, < te@informatik.uni-hannover.de>. V izdaji
teTeXa za Linux teèejo samo izvr¹ilni programi pod Linuxom, pisave pa
so podane v obliki, uporabni pod sistemom teTeX za Linux. (Razdelki o
namestitvi teTeXa se osredotoèajo na razlièico Linuxa za i386. Za
namestitev teTeXa na MkLinux ali Linux/Alpha naj bi zadostovala le
zamenjava ustreznega arhiva binarnih programov med namestitvijo.)
Ostanek kode, TeX in sam LaTeX, je prenosljiv med zelo razliènimi
stroji.
Poleg izvr¹ilnih programov distribucija vkljuèuje popoln paket TeXa in
LaTeXa, metafont in njegovo izvorno kodo, bibtex(1), makeindex(1), in
vso dokumentacijo ... veè kot 4 megabyte jo je. Dokumentacija pokriva
vse, kar morate vedeti kot zaèetnik. Torej le namestite vse dokumente.
Ne le zato, ker bi jih hoteli vse prebrati, paè pa tudi zato, ker
dokumenti ¾e sami ponujajo veliko primerov ,,¾ive`` kode za TeX in
LaTeX.
V primerjavi z drugimi izvedbami TeXa je namestitev teTeXa skoraj
trivialna, tudi brez posebnih distribucijskih paketov za Linux, èe ne
¹tejete napora, potrebnega za prenos distribucij prek FTP ali
vstavljanja in odstranjevanja na desetine distribucijskih disket. Èe
imate CD-ROM z distribucijo teTeXa, je potrebno ¹e manj napora, da ga
dobite in namestite.
TeX je stavni sistem, ki ga je razvil profesor Donald Knuth z univerze
Stanford University. To je nizko-nivojski stavni jezik, ki omogoèa
delovanje visoko-nivojskih paketov kot je LaTeX. LaTeX je v bistvu le
skupek makro ukazov v TeXu, ki poskrbi za udoben, vnaprej doloèen
format dokumentov za konène uporabnike. Èe so vam v¹eè formati, ki jih
ponuja LaTeX, se vam morda ne bo treba nikoli nauèiti programiranja v
surovem TeXu. Razlika med tema dvema jezikoma je kot razlika med
zbirnikom in C-jem. Lahko imate hitrost in pro¾nost TeXa, ali udobnost
LaTeXa. Kar nas privede do naslednjega odgovora.
Odgovor: Zame¹ali ste vrstni red! Hoèem vedeti, kaj natanèno moram
dobiti, èe ¾elim na svojem sistemu imeti TeX!
Pomembno je, da si zapomnite, da TeX ureja le stavni del priprave
dokumentov. Izdelava izhoda s TeXom je kot prevajanje izvorne kode v
objektno kodo, ki se mora ¹e vedno povezati. Vhodno datoteko
pripravite s tekstovnim urejevalnikom -- kar veèina ljudi pojmuje za
,,urejanje besedil`` -- in stavite dokument z vhodne datoteke s TeXom,
da dobite, od izpisovalne naprave neodvisno, izhodno datoteko,
imenovano datoteko .dvi.
Potrebujete tudi izhodne gonilnike za va¹ tiskalnik in grafièni
zaslon. Ti izhodni gonilniki prevedejo TeXovo izhod v datoteki .dvi
tako, da se prika¾e na va¹em zaslonu ali papirju. To programje je
splo¹no znano kot ,,dviware``. Na primer, TeX vpi¹e le zahtevo po
doloèenih znakih. Delo prevajalnika izhoda .dvi pa je poiskati pravo
pisavo za izpisovalno napravo, èe je to potrebno, ne glede na to, ali
je to zaslon ali tiskalnik. Ta dodatni korak se vam morda zdi
nepotrebno kompliciranje, a abstrakcija omogoèa dokumentom enak prikaz
na razliènih napravah brez spreminjanja originalnega dokumenta.
Pravzaprav, velik dele¾ kompleksnosti TeXa, in torej tudi LaTeXa,
izhaja iz njegove izvedbe razliènih znakovnih sistemov in naèinov,
kako so te pisave doloèene. Velik napredek LaTeXa 2e glede na njegove
prednike je naèin, na katerega uporabnik doloèa pisave, biv¹a Nova
shema za izbiro pisav (angl. NFSS, New Font Selection Scheme). (Glejte
razdelka ,,Znaki in znakovni stili`` in ,,Uporaba postscriptnih
znakov``.)
V distribuciji teTeXa je prilo¾eno pribli¾no ducat standardnih pisav,
kar je povsem dovolj za va¹ zaèetek. Prilo¾ene so tudi datoteke .tmf
(TeX Font Metric) z opisi razse¾nosti znakov v naboru. Èe potrebujete
dodatne pisave, preprosto namestite izvorne datoteke za metafont.
Pripomoèki teTeXa za .dvi bodo samodejno poklicali metafont in spotoma
naredili znake dru¾ine Computer Modern, ki jih potrebujete.
Mimogrede, èrke besede ,,TeX`` so gr¹ke, tau-epsilon-hi. Ne gre za
bratov¹èino, kakr¹ne so v navadi po ameri¹kih srednjih ¹olah, paè pa
za koren gr¹ke besede tehne, ki pomeni umetnost in/ali znanost.
,,TeX`` se izgovarja ,,Teh``. Profesor Knuth v knjigi The TeXBook
(glejte spodaj) pravi, da se TeX izgovarja tako, da se rima z
,,yecch`` in ¹e: ,,Èe se postavite pred monitor in pravilno izgovorite
,TeX`, se bo ekran orosil.``
Ko pi¹ete besedo ,,TeX`` na znakovnih napravah, vedno uporabljajte
standardno kapitalizacijo, ali makro ukaz \TeX{} pri stavljenju. Tako
se TeX razlikuje od drugih stavnih sistemov.
Ko ¾e govorimo o tipkanju, vsi urejevalniki besedil, ki delajo v
Linuxu -- nvi(1), jed(1), joe(1), jove(1), vi(1), vim(1), stevie(1),
emacs(1), microemacs -- lahko naredijo vhodno datoteko za TeX, èe le
urejevalnik bere in pi¹e navaden tekst po kodi ASCII (¹e bolje pa, èe
lahko bere in pi¹e po kodi ISO 8859-2). Moja osebna izbira je GNU-
jeva razlièica urejevalnika emacs(1). Za to obstaja veè razlogov:
* Zaradi Emacsovih naèinov TeX in LaTeX je posebna, samostojna,
ukazna lupina za TeX napotrebna.
* Emacs zna samodejno vstaviti TeXovske ,,narekovaje``, za razliko od
obièajnih v ASCII.
* Emacs ima integrirano podporo za texinfo in makeinfo,
hipertekstovni dokumentacijski sistem.
* Emacs je ¹iroko podprt. Razlièica 19.34, na primer, je vkljuèena v
vse veèje Linuxove distribucije.
* Emacs naredi vse, razen tega, da vam zjutraj nama¾e kruh z maslom.
* Emacs je prost.
Zbrati je treba veliko programja. Med tem se zaènite ,,uèiti`` TeXa in
LaTeXa. Pomnite, da sta bila teTeX in paket pisav naèrtovana kot dve
loèeni enoti: izvr¹ilni program teTeX in skripte za ukazne lupine, kot
se raz¹irjajo z Linuxom, so bili zgrajeni posebej za ta sistem, toda
distribucije pisav CM, EC, American Mathematical Society, ali druge,
delujejo na veliko razliènih platformah. Med zbiranjem datotek, ki jih
potrebujete, lahko nareditev nekaj premora, da poi¹èete nekaj
dokumentacije, ki jo boste potrebovali.
2.1. Viri nadaljnih informacij
Na Internetu ali pri komercialnih zalo¾bah obstaja veliko uporabni¹kih
priroènikov. Glede na ¹tevilo omemb, ki jih dobijo v Usenetovi
novièarski skupini news:comp.text.tex so najbolj uporabna -- in
dokonèna -- komercialno dostopna besedila za zaèetnike:
* Leslie Lamport: LaTeX: A Document Preparation System, 272 strani.
Èe nameravate uporabljati LaTeX namesto surovega TeXa (kar vam
moèno priporoèamo), bo to nepreklicno va¹a referenca.
* Èe morate uporabljati surovi TeX (plain TeX), je va¹a definitivna
referenca knjiga Donalda Knutha The TeXBook, 483 strani.
Potrebovali jo boste tudi, èe naèrtujete izdelavo kak¹nega resnega
razreda, paketa ali pisanja makro ukazov za LaTeX.
* The LaTeX Companion, avtorji: Michel Goosens, Frank Mittelbach in
Alexander Samarin, 530 strani, je bolj napredna od zgoraj omenjene
Lamportove. Èe se prviè sreèujete s TeXom ali LaTeXom, se boste
morda èutili izgubljene. (Jaz sem se.) Vendar, ko morate dodajati
raz¹iritvene pakete kot PSNFSS (Glejte razdelek ,,Uporaba
postscriptnih znakov``), ali bibtex(1), program za indeksirano
bibliografijo, je ta knjiga ena najbolj cenjenih na tr¾i¹èu.
Na va¹em najbli¾jem mestu CTAN lahko zastonj dobite naslednje
dokumente v angle¹èini:
* Tobias Oetiker, Hubert Partl, Irene Hyna in Elisabeth Schlegl: The
Not So Short Introduction to LaTeX2e, 69 strani. Ta èudoviti
dokument najdete na naslovu CTAN/packages/TeX/info/lshort/*. Lahko
dobite postscriptno ali .dvi razlièico dokumenta, pripravljeno na
izpis, ali pravi dokument za LaTeX. Obstaja tudi nem¹ka razlièica:
lkurz.*. Pred zbiranjem dokumentacije preberite datoteko README!
* A Gentle Introduction to TeX: A Manual for Self-Study, Michael
Doob, 91 strani. Ta dokument najdete na naslovu
CTAN:packages/TeX/info/gentle.tex. Tu zveste vse najnujnej¹e, a
manj stvari kot v njegovem LaTeXovem sorodniku, zgoraj. Vendar vas
bo pripeljal na isto mesto kot priroèniki za LaTeX. Èe morate za
va¹e dokumente uporabljati navaden TeX, vam bo ta dokument
razjasnil veliko od kompleksnosti èistega TeXa in naredil njegovo
uporabo skoraj preprosto.
* ,,IMPRINT: The Newsletter of Digital Typography``, urednik: Robert
Kiesling. Zavedam se, da je to VSILJIVA in NESRAMNA samo-
promocija. Vendar naj bi vseeno vedeli, da je IMPRINT prost, v
ASCII kodiran, èasopis, dostopen po e-po¹ti. IMPRINT se prika¾e
pribli¾no enkrat meseèno in pokriva ¹irok razpon urejanja besedil
in digitalnih slik, na zaèetni¹ki in napredni stopnji. Veliko
obdelanih tem ima posredno ali neposredno opraviti s TeXiranjem.
Poudarek je na izdelavi industrijsko-standardnega stavljenega in
tiskanega materiala. Na IMPRINT se naroèite s kratkim, èlove¹ko
berljivim, sporoèilom zame na naslov imprint@macline.com.
* The LaTeX Catalogue je podatkovna baza dostopnih LaTeXovih paketov
v formatu za program bibtex(1), ki jo zbira in ureja Graham
Williams. Vkljuèena je v teTeX in najnovej¹e verzije so dostopne na
svetovnem spletu. Potrebujete paket, ki tiska okvirje ali dela
opombe na robu? Tukaj boste na¹li ime in mesto ustreznega paketa.
The LaTeX Catalogue je lociran v va¹i lokalni teTeXovi knji¾nici v
imeniku teTeX/texmf/doc/Catalog in na spletnem naslovu
http://cbr.dit.csiro.au/~gjw. Glejte razdelek ,,LaTeXovi
raz¹iritveni paketi in drugi viri`` za nadaljne podrobnosti o
LaTeXovih paketih.
* Priroènik za Ghostscript avtorja Thomasa Merza, ki je dodatek o
Ghostscriptu v njegovi knjigi PostScript & Acrobat/PDF:
Applications, Troubleshooting, and Cross-Platform Publishing.
Dobite jo na domaèi strani Ghostscripta (glejte razdelek
,,Ghosctscript V. 5.03``, ali z Merzove domaèe strani na
http://www.muc.de/~tm/.
Seveda obstajajo ¹e drugi vodniki za uporabo TeXa in LaTeXa. Pokrivajo
razliène poglede in razliène teh sistemov z razliènimi stopnjami
zahtevnosti. Viri, ki jih citiram zgoraj so najizèrpenj¹i, kar jih je
v mojem dosegu, in ciljajo na zaèetnike (ali skoraj zaèetnike).
Èe vam gre resnièno za nohte, lahko v najbli¾ji papirnici kupite
spenjalnik listov in papir, na katerega potem natisnete omenjene
priroènike. Zelo èuden pojav pri tehnièni dokumentaciji je, da je bolj
uporabna, èe je natisnjena.
Opazili pa boste, da so viri, omenjeni zgoraj, neodvisni od strojne
opreme. Ne bodo vam povedali, kako uporabljati ravno teTeX. Veèina od
njih se, pravzaprav, v teh zadevah sklicuje na nekak¹en mistièni
,,Lokalni vodnik``. Ta, in veè dokumentov, ki pridejo poleg teTeXa,
skupaj predstavljajo malo-manj-mistièen ,,Lokalni vodnik`` za
namestitev in delovanje teTeXa na Linuxu.
2.1.1. Slovenski viri informacij
V sloven¹èini obstajata (kolikor je znano prevajalcu) dve knjigi o
(La)TeXu. Èeprav ne pokrivata novega LaTeXa 2e, vam lahko (sploh
prva) slu¾ita kot zelo dober uvod v svet TeXa. Ti dve knjigi sta
* Vladimir Batagelj in Bojan Golli: Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX,
PiCTeX, DMFA & ZRS©, 1990
* Marko Razpet: Sedi in pi¹i z LaTeXom, DMFA.
Slovenski uporabniki (La)TeXa so zdru¾eni v neformalno zdru¾enje
TeXCeH. Obi¹èite njegovo domaèo stran na spletnem naslovu
http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm za veè podatkov o
njegovem delovanju. Dostopni so, na primer, slovenski delilni vzorci
za (La)TeX.
Nekaj podatkov o lokalizaciji TeXa lahko dobite tudi v Slovenian HOWTO
Primo¾a Peterlina,
<http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html>, ali v
novièarski skupini <news://news.reproms.si/bbs.fido38.tex>.
3. O namestitvi
Vse veèje distribucije Linuxa vkljuèujejo pakirano razlièico teTeXa in
vsaka distribucija ima svoje kaprice. Metode pakiranja posameznih
distribucij so poveèini nezdru¾ljive med seboj. Èe posku¹ate
namestite teTeX z druge distribucije, vam bo lahko uspelo, a boste
prav gotovo zmedli podatke o upravljanju name¹èenih paketov na va¹em
sistemu. Ko name¹èate teTeX, glejte razdelek spodaj, ki ustreza va¹i
distribuciji Linuxa.
Namestitev teTeXa je presenetljivo lahko za paket te velikosti. Ta
dokument pokriva le veèje ameri¹ke distribucije Linuxa, ker nisem imel
èasa dobiti in namestiti evropskih distribucij, na primer S.u.S.E.
Vendar namestitev splo¹ne distribucije teTeXa ni niè te¾ja kot
namestitev Linuxovih paketov. Glejte razdelek ,,Splo¹na distribucija
s CTAN`` spodaj.
Razmisliti bi morali o namestitvi splo¹ne teTeXove distribucije z
arhivov CTAN, èe:
* Va¹ sistem ne poèiva na nobeni od standardnih Linuxovih
distribucij.
* Na va¹em sistemu nimate pravic upravnika sistema.
* Hoèete ali potrebujete èisto zadnjo verzijo teTeXa ali LaTeXa.
* Za polno namestitev na disku nimate dovolj prostora.
* ®elite namestiti teTeX nekam drugam, ne na podimenike /usr.
* Bi radi delili va¹o teTeXovo namestitev z drugimi razlièicami Unixa
ali drugimi platformami na mre¾i. V tem primeru vam svetujem, da
resno razmislite o namestitvi iz izvorne distribucije. Glejte
razdelek ,,Namestitev izvorne distribucije`` spodaj.
* ®elite zadnjo razlièico teTeXovih pisav po Type 1. Te so tudi v
javni lasti in precej bolj¹e kot pisave, vkljuèene v prej¹nje
izdaje.
Popolna namestitev binarne distribucije zavzame 40-50 Mb diska,
gradnja distribucije iz izvorne kode pa potrebuje 75 Mb prostora, zato
se pred zaèetkom preprièajte, da imate dovolj prostora na disku. Ni
vam treba imeti name¹èenega prevajalnika gcc(1) ali grafiènega sistema
X Windows System (èeprav vam X prav gotovo pomaga, saj je veliko la¾je
predgledovati spise na zaslonu). Vse kar potrebujete je urejevalnik,
ki zna izdelati besedilo v navadni kodi ASCII (glejte razdelek ,,Kaj
je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?``. Je lahko sploh ¹e
preprosteje?
Ghostscript V. 5.03 vam omogoèa tiskanje dokumentov v PostScriptu na
ne-postscriptnih tiskalnikih in predogled postscriptnih dokumentov na
standardnih VGA monitorjih in zaslonih sistema X Window. Èe imate
postscriptni tiskalnik, ne boste potrebovali Ghostscripta za tiskanje
postscriptnih dokumentov. Ghostscript ima tudi veè drugih zmo¾nosti,
ki presegajo domet tega HOWTO-ja.
APSFILTER lahko avtomatizira postprocesiranje in tiskanje dokumentov
in vam moèno olaj¹a ¾ivljenje z va¹im tiskalnikom. Glejte razdelek
,,APSFILTER``.
Informacije o namestitvi tiskalni¹kega stre¾nika (angl. printer
daemon) in splo¹ni namestitvi tiskalnikov v Linuxu najdete v razdelku
,,Tiskalni¹ki stre¾nik lpd(8)`` in v spisu Printing-HOWTO.
3.1. Splo¹na distribucija s CTAN, V. 0.4
Datoteke lahko dobite z enega od arhivov CTAN. Seznam arhivov je
napisan v razdelku ,,Dodatek: Seznam arhivov CTAN`` V spodnjih
primerih bomo datoteke pobirali z arhiva CTAN na ftp.tex.ac.uk.
3.1.1. Namestitev binarne distribucije
3.1.1.1. Minimalna namestitev.
Najprej se prikljuèite s FTP na ftp.tex.ac.uk in pojdite s cd v imenik
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/. Vzemite datoteki
INSTALL.bin in install.sh in ju premaknite v najvi¹jenivojski imenik v
katerega ¾elite namestiti teTeX, na primer /var/teTeX, èe nameravate
namestiti teTeX v datoteèni sistem /var.
Natisnite datoteko INSTALL.bin. Imejte ta izpis pri roki, saj opisuje,
kako namestiti minimalno namestitev teTeXa. Minimalna namestitev
potrebuje 10--15 MB diskovnega prostora, a vam priporoèamo, da
namestite celoten paket teTeX, èe je to le mogoèe.
Za minimalno namestitev boste potrebovali vsaj datoteki ctan/tex-
archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/latex-base.tar.gz in ctan/tex-
archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/tetex-base.tar.gz.
Potrebovali boste tudi enega od dveh arhivov, ki vsebujeta izvr¹ilne
programe teTeXa. Izvr¹ilne programe za va¹ Unix najdete v imeniku
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/. Za Linux
vzemite arhivno datoteko:
* ctan/tex-
archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linux.tar.gz, èe
va¹ sistem uporablja deljene knji¾nice Linux ELF, ld.so(1) vsaj
verzije 1.73, in knji¾nico clibs vsaj verzije 5.09. Èe ne, vzemite
datoteko
* ctan/tex-
archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/i386-linuxaout.tar.gz,
ki je prevedena za sisteme, ki uporabljajo starej¹i format
statiènih knji¾nic a.out.
Potem, upo¹tevajoè navodila v datoteki INSTALL.bin, izvr¹ite ukaz
$ sh ./install.sh
ko ste v vrhnjem imeniku teTeXove namestitve. (Preprièajte se, da
imate tam tudi teTeXove arhive, ki ste jih pravkar pobrali.) Èez nekaj
èasa vas bo namestitveni program obvestil, da manjkajo nekateri teTeX
ovi paketi. Èe ste zadovoljni le z minimalno teTeXovo namestitvijo, se
ne zmenite za ta opozorila in nadaljujte s postopkom. Glejte razdelek
,,Osnovna nastavitev sistema`` za nastavitev osnovnega sistema
teTeX.
Verjetno boste hoteli namestiti tudi manjkajoèe pakete, v tem primeru
glejte naslednji razdelek.
3.1.1.2. Popolna namestitev
Popolno namestitev teTeXa izvedete tako, da poberete z arhiva CTAN
datoteke, navedene v prej¹njem razdelku, in ¹e naslednje datoteke:
1. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/ams-doc.tar.gz
2. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/bibtex-doc.tar.gz
3. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/eplain-doc.tar.gz
4. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/fonts-doc.tar.gz
5. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/general-doc.tar.gz
6. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/generic-doc.tar.gz
7. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/latex-doc.tar.gz
8. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/makeindex-
doc.tar.gz
9. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/metapost-doc.tar.gz
10.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/programs-doc.tar.gz
11.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ams-fonts.tar.gz
12.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/dc-fonts.tar.gz
13.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ec-fonts.tar.gz
14.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/misc-fonts.tar.gz
15.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/postscript-
fonts.tar.gz
16.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/sauter-
fonts.tar.gz
17.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/amstex.tar.gz
18.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/bibtex.tar.gz
19.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/eplain.tar.gz
20.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/latex-
extra.tar.gz
21.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/metapost.tar.gz
22.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pictex.tar.gz
23.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pstricks.tar.gz
24.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/texdraw.tar.gz
25.
ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/xypic.tar.gz
Vse te datoteke morajo biti v najvi¹jem imeniku pod katerim hoèete
imeti name¹èen teTeX. Kot pri minimalni namestitvi, tudi tukaj
izvr¹ite ukaz:
$ sh ./install.sh
3.1.1.3. Osnovna nastavitev sistema.
Skripta install.sh ugotovi prisotnost posameznih arhivov in vam izpi¹e
menu izbir. Edina nastavitev, ki jo morate na tej stopnji nastaviti,
je nastavitev najvi¹je-nivojskega imenika, pod katerim ¾elite
namestiti teTeX z izbiro ,,D``. Seveda morate izbrati imenik, v
katerega star¹evskem imeniku imate dovoljenja za pisanje. Na primer,
èe name¹èate teTeX v va¹ domaèi imenik boste navedli teTeXov
namestitveni imenik (angl. install directory) kot
/home/john.q.public/teTeX in, ko se vrnete v glavni menu, izbrali
,,I`` za nadavalje namestitve. Pazite, da imenik morda ¾e ne obstaja;
namestitvena skripta install.sh ga mora sama narediti.
Izbira, ki jo boste morda omogoèili, je nastavitev imenika za
ustvarjene pisave. Tudi, èe nameravate uporabljati le postscriptne
raztegljive pisave tipa Type 1, boste morda obèasno obdelali datoteko,
ki potrebuje pisave Computer Modern. Omogoèanje te izbire zahteva vnos
imenika, ki naj ga uporablja. V star¹evskem imeniku morate imeti
dovoljenja za pisanje. Èe nadaljujemo zgornji zgled, bi lahko napisali
/home/john.q.public/texfonts. Èe ¾elite, da bodo lahko vsi uporabniki
sistema dostopali do ¾e ustvarjenih pisav, navedite tukaj splo¹no
dostopen imenik kot npr. /var/texfonts. Vendar vam priporoèam, da za
to izbiro ne uporabite privzetega imenika /var/tmp/texfonts, saj se
vsebina tega lahko pobri¹e ob prvem ponovnem zagonu raèunalnika in
potrebne pisave se bodo morali ponovno ustvariti.
Po doloèitvi izbire ,,I`` in namestitvi arhivov, doloèitvi razliènih
dovoljenje in ustvarjanju povezav in formatnih datotek, kar vse
postori install.sh, se bo program konèal s sporoèilom, da dodajte
teTeXov binarni imenik v va¹o okoljsko spremenljivko $PATH in imenike,
v katerih imate strani referenènega priroènika (za man) in datoteke za
Info v okoljski spremenljivki $MANPATH in $INFOPATH. Dodajte, na
primer, naslednje stavke
export PATH=$PATH:"/home/john.q.public/teTeX/bin"
export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
export INFOPATH$=INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"
v va¹o prijavno skripto ~/.bash_profile, èe uporabljate ukazno lupino
bash(1), ali v va¹o prijavno skripto ~/.profile, èe uporabljate drugo
ukazno lupino.
Odjavite se in se ponovno prijavite, da boste zabele¾ili nove okoljske
spremenljivke. Potem se preprièajte o pravilnosti namestitve s tem, da
po¾enete ukaz:
$ texconfig confall
Nadalje, lahko nastavite teTeX, da bo deloval z va¹o posebno strojno
opremo. Glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``,
spodaj.
3.1.2. Namestitev izvorne distribucije.
Za namestitev teTeXa V. 0.4 iz izvorne kode, se prijavite s ftp na
mesto CTAN, na primer na ftp://ftp.tex.ac.uk/ in poberite naslednje
datoteke:
* ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/INSTALL.src
* ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/README.texmf-
src
* ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-
lib-0.4pl8.tar.gz
* ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/sources/teTeX-
src-0.4pl7.tar.gz
Preberite navodila v datoteki INSTALL.src, potem se s su prijavite kot
upravnik sistema (root) in odpakirajte datoteke v imenike, za katere
imate dovoljenja za branje, pisanje in izvr¹evanje.
Ne pozabite uporabiti argumenta p za program tar(1), in spomnite se
tudi preklicati izbiro noclobber ukazne lupine bash(1). To lahko
storite s kontraintuitivnim ukazom
set +o noclobber
Opozarjamo vas, da argument +o ukaza set preklièe spremenljivko; ravno
obratno od tega, kar bi prièakovali.
Dearhiviranje datoteke teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz bo ustvarilo imenik
./teTeX. Dearhiviranje datoteke teTeX-src-0.4pl7.tar.gz bo ustvarilo
imenik teTeX-src-0.4. Natisnite datoteko INSTALL.src in jo imejte pri
roki za izvedbo naslednjih korakov. Naredite cd teTeX-src-0.4 in, po
navodilih iz datoteke INSTALL.src popravite ./Makefile. Nastaviti
morate spremenljivko TETEXDIR, ki ka¾e na absolutno pot do
star¹evskega imenika paketa teTeX. To bo seveda podimenik teTeX
imenika, v katerem ste odpakirali izvorno kodo in knji¾niène arhive.
Na primer, èe odpakirate arhive v svojem domaèem direktoriju, morate
nastaviti TETEXDIR na
/home/john.q.public/teTeX
Ostale izbire v datoteki Makefile so precej splo¹ne. S prevajalnikom
gcc(1) verzije 2.7.2 ali poznej¹e vam ni treba narediti nobenih
nadaljnih prilagoditev, razen, èe imate nestandardne nastavitve
prevajalnika in knji¾nic, ali ¾elite, da bi prevajalnik delal nekatere
dodatne optimizacije, ali iz kakega drugega razloga. Preverite, da so
spremenljivke USE_DIALOG, USE_NCURSES in HAVE_NCURSES nastavljene
pravilno za va¹ sistem, saj program dialog potrebuje name¹èeno
knji¾nico ncurses. Knji¾nica ncurses(3x) je vkljuèena v izvorno
distribucijo, torej naj bi privzete izbire v Makefile delovale èisto v
redu. Èe ne morete preprièati knji¾nice ncurses(3x), da bi se prevedla
ali povezala, lahko texconfig(1) po¾enete tudi z ukazne vrstice.
Èe ste do te toèke naredili vse pravilno, lahko napi¹ete make world v
najvi¹jem imeniku izvorne kode in se malce sprostite, medtem, ko se
gradijo izvr¹ilne datoteke teTeXa. To lahko na poèasnej¹ih sistemih
traja tudi nekaj ur.
Ko raèunalnik zakljuèi gradnjo, nastavite okoljske spremenljivke
$PATH, $MANPATH in $INFOPATH tako, da bodo vkljuèevale tudi teTeXove
imenike. Stavki, ki jih morate dodati v datoteko ~/.bash_profile v
zgornjem primeru, se torej glasijo:
export PATH=$PATH":/home/john.q.public/teTeX/bin/i386-linux"
export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
export INFOPATH=$INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"
Spremenljivka $PATH se pri distribuciji izvorne kode razlikuje od
tiste pri binarni distribuciji. Opazili boste, da je pot do binarnih
datotek teTeX/bin/i386-linux namesto preprosto teTeX/bin, kot je to v
binarni distribuciji.
Zdaj lahko po¾enete texconfig confall, da se preprièate, da so poti
pravilno nastavljene, in potem nadaljujete z nastavitvami teTeXa kot
pri binarni distribuciji. Glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev
po namestitvi`` spodaj.
3.2. Linuxove distribucije
3.2.1. Slackware 3.2
Najprej se s ftp pove¾ite z va¹im najbli¾jim arhivnim mestom za Linux.
Moje je wuarchive.wustl.edu. Potem poi¹èite imenik s Slackwareovimi
distribucijskimi disketami. Na wuarchive.wustl.edu je to
systems/linux/sunsite/distributions/Slackware/slakware/. Linuxova
mesta, ki zrcalijo sunsite.unc.edu bodo shranila te diskete v imeniku
distributions/Slackware/slakware/. Popoln paket teTeX je vsebovan na
Slackwareovih disketah serije t. Poberite torej datoteke vseh devetih
diskov t1 -- t9. Preprièajte se, da jih imate posortirane. Datoteke
shranite v loèenih podimenikih na trdem disku, imenovanih t1 -- t9,
ali pa na disketah, ki jih oznaèite z oznakami od t1 do t9. Namestili
jih bomo roèno.
To ni te¾ko. Slackwareov namestitveni program naredi potrebne imenike
in odpakira datoteke. Poda tudi opis posameznega modula v
distribuciji, kar vam pomaga pri odloèitvi, ali naj ga namestite ali
ne. V primeru teTeXa boste preprosto namestili vse skupaj, saj je to
tisto, kar bi itak morali storiti.
Predvidevamo, da imate vseh devet disket Slackwareove teTeXove
distribucije pri roki, organizirane, kot je opisano zgoraj. Imeli
boste veliko datotek s podalj¹kom .tgz. To je okraj¹ava za arhiv
programa tar(1), komprimiran s programom gzip(1). Imena datotek
zado¹èajo MS-DOS-ovi omejitvi 8+3 znakov. MS-DOS-ove particije ali
tako formatirane diskete lahko uporabite za shranjevanje teh datotek.
Arhivi se tudi zaènejo s èrkami tb, td, ali tm, itd., kar je
sestavljalèeva okraj¹ava za TeXove binarne datoteke, TeXovo
dokumentacijo, TeXove makro ukaze in tako naprej. Razlika je za vas
akademske narave, saj boste itak namestili vse.
Preprosto za¾enite Slackwareov pripomoèek install. Ne delajte si skrbi
z rekonfiguriranjem svojega sistema, zato izberite postavko za
dodajanje novega programja. Izberite ustrezen izvorni medij (diskete,
particija trdega diska, ali CD-ROM), doloèite, da bi radi namestili
datoteke Slackwareove serije t in da ne ¾elite biti veè vpra¹ani o
nièemer; preprosto namestite vse arhive teh disket. Èe name¹èate z
disket, vam bo program povedal, kdaj morate zamenjati disketo. Èe
name¹èate s trdega diska ali CD-ROM-a, ni potrebna nobena va¹a dodatna
intervencija.
3.2.1.1. Roèna Slackwareova namestitev
Te vrstice so za ljudi, ki bi radi iz tega ali onega razloga roèno
namestili teTeX iz Linuxove distribucije Slackware.
Domnevamo, da ste zbrali Slackwareovo distribucijo teTeXa na diskete,
oznaèene s t1 do t9. Namestite disketo t1 z ukazom
$ mount /dev/fd0 /mnt
èe imate standardno nastavitev Linuxa. Pravzaprav lahko uporabite
katerokoli namestitveno toèko namesto /mnt, to paè upo¹tevajte v
nadaljevanju.
Najprej boste ¾eleli narediti vrhnji imenik za teTeX. teTeXove
notranje poti so sicer doloèene relativno glede na njegove izvr¹ilne
datoteke, vendar je Slackwareova distribucija arhivirana relativno na
korenski imenik /. Vrhnji teTeXov imenik je torej
/usr/lib/teTeX
Za vsako arhivsko datoteko .tgz v distribuciji prepi¹ite to arhivsko
datoteko na imenik /usr/lib/teTeX in ponovite naslednje ukaze:
Za te korake morate biti prijavljeni kot root in v korenskem imeniku
/. Sam sem v demonstracijske namene uporabil arhiv tb-xfig.tgz,
seveda boste nadomestili to ime z imenom arhiva, ki ga ¾elite
odpakirati.
$ cp /mnt/tb-xfig.tgz /usr/lib/teTeX
$ tar -zxvf /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tar # v, da bomo videli, kaj se dogaja!
$ rm /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tgz
Veèina Slackwareovih paketov, ki sem jih videl, vkljuèuje tudi
namestitveno skripto, ki jo po odpakiranju samodejno izvede
Slackwareov namestitveni program. Po odpakiranju datotek poglejte v
imenik /install. Èe obstaja skripta z imenom doinst.sh, jo po¾enite
kot root tako, da napi¹ete:
$ sh < /install/doinst.sh
Ne vznemirjajte se zaradi izpisa imen datotek, ki se trenutno
dearhivirajo. Sprostite se! Privo¹èite si odmor, osve¾ite se s kavo
ali drugo osve¾ilno pijaèo. Za namestitev teTeXa morate narediti le
¹e nekaj korakov. Obdelani so v razdelku ,,Podrobnosti nastavitev po
namestitvi``.
3.2.2. Debian GNU/Linux, V. 1.3
Namestitev teTeXa iz debianskega paketa je resnièno trivialna.
Sftpjajte najnovej¹o stabilno razlièico teTeXovih arhivskih datotek z
mesta ftp.debian.org. Distribucijo teTeXa boste na¹li v imeniku
pub/debian/bo/binary-i386/tex.
Vzemite naslednje datoteke z anonimnim ftp-jem (ne pozabite nastaviti
binarnega naèina prenosa datotek z ukazom binary):
* tetex-base_0.4pl6-5.deb
* tetex-bin_0.4pl6-8.deb
* tetex-dev_0.4pl6-8.deb
* tetex-doc_0.4pl6-1.deb
* tetex-extra_0.4pl6-4.deb
Ko imate datoteke varno prenesene na trdi disk, postanite root in jih
namestite z uporabo pripomoèka dpkg(1):
$ dpkg -i tetex-base_0.4pl6-5.deb
$ dpkg -i tetex-bin_0.4pl6-8.deb
$ dpkg -i tetex-dev_0.4pl6-8.deb
$ dpkg -i tetex-doc_0.4pl6-1.deb
$ dpkg -i tetex-extra_0.4pl6-4.deb
Namestitev bo trajala kar nekaj èasa, saj imajo debianski arhivi
skripte, ki preverjajo name¹èenost starega TeXa, gradijo formatne
datoteke .fmt za TeX in LaTeX, gradijo bazo za iskanje poti, in
gledajo druge nastavitvene podrobnosti. A ko bodo konèali, boste
imeli delujoèo namestitev teTeXa, ki jo boste morali le ¹e pouèiti o
podrobnostih va¹ega lokalnega sistema; glejte razdelek ,,Podrobnosti
nastavitev po namestitvi``.
3.2.3. RedHat V. 4.2
Najbr¾ lahko namestite le ¾elene dele teTeXa iz RedHatove
distribucije, a skladno s filozofijo ostalih razdelkov, bomo privzeli,
da boste slej ko prej potrebovali vse zmo¾nosti teTeXa in bi torej
morali namestiti popolno distribucijo.
Namestitev teTeXa iz RedHatovih paketov RPM, pod RedHat Linuxom 4.2,
poteka tako, da se s ftp prijavite na sunsite.unc.edu ali bli¾nje
zrcalo in s cd greste v imenik
pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/.
Nastavite binarni naèin prenosa datotek in prenesite naslednje
datoteke:
* tetex-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-latex-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-afm-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-dvilj-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-dvips-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-xdvi-0.4pl8-5.i386.rpm
* tetex-texmf-src-0.4pl8-5.i386.rpm
Zadnja datoteka morda ni nujno potrebna. Vsebuje LaTeXovo izvorno
kodo, èe ¾elite sami namestiti LaTeX. Èe mislite v prihodnosti
nadgraditi LaTeX ne glede na binarne datoteke, je morda koristno imeti
tudi to datoteko.
Preprosto in v danem vrstem redu namestite zgornje datoteke z uporabo
ukaza rpm -i in pojdite na razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po
namestitvi``.
3.3. Ghostscript V. 5.03
Ghostscript je program, s katerim lahko tiskate ali gledate
postscriptne dokumente tudi na ne-postscriptnih napravah. Ghostscript
se zelo hitro razvija in v vsako novo razlièico so vgrajene pomembne
spremembe. Torej se izplaèa potruditi in namestiti razlièico
Ghostscripta, dostopno z njegove domaèe spletne strani
http://www.cs.wisc.edu/~ghost/.
V èasu tega pisanja je trenutna verzija 5.03. Arhiv Ghostscripta za
Linux je sestavljen iz naslednjih datotek:
* ghostscript-5.03gnu.tar.gz
* ghostscript-5.03jpeg.tar.gz
* ghostscript-5.03libpng.tar.gz
* ghostscript-5.03zlib.tar.gz
* ghostscript-fonts-std-5.03.tar.gz
* ghostscript-fonts-other-5.03.tar.gz
Kaj je Ghostscript in zakaj ga potrebujete? Ghostscript je pravzaprav
izdelovalnik rasterskih slik. Prevaja postscriptno kodo v veè znanih,
rastrskih, formatov, na primer v tiste, ki jih razume va¹ tiskalnik
ali zaslon, èe sta opremljena s PostScriptom ali pa ne. V praksi vam
Ghostscript dovoljuje uporabo pisav Type 1 in me¹anje teksta in
grafike na kateremkoli tiskalniku ali grafiènem zaslonu, ki ga pozna
Ghostscript.
Kvaliteta pisave, ki pridejo poleg programa, se je v zadnjih nekaj
verzijah precej popravila. To je zares pridobitev za uporabnike
Linuxa, ki morda ne morejo zapraviti na stotine dolarjev za
komercialne pisave. Ghostscriptove znakovne knji¾nice, in ne teTeX,
poskrbijo za znake, saj zna Ghostscript brati znakovne zahteve, ki jih
naredi dvips(1). Vendar so datoteke z dimenzijami posameznih pisav za
Ghostscriptovo knji¾nico pisav (imajo podalj¹ek .afm) ¾e vkljuèene v
distribucijo teTeXa.
Za podatke o uporabi Ghostscripta glejte datoteko use.txt v
Ghostscriptovi distribuciji, in dokument Printing-HOWTO, nastal v
okviru Linuxovega dokumentacijskega projekta. Na Internetu je dostopen
tudi priroènik za Ghostscript. Glejte razdelek ,,Viri nadaljnih
informacij``.
Ali namestite APSFILTER in mu pustite, da sam poganja Ghostscript.
(Glejte razdelek ,,APSFILTER``.)
Zadnje, pomembno, navodilo: Priporoèam, da sami prevedete Ghostscript
za va¹ sistem, èe je le mogoèe. S kombiniranjem razliènih verzij
Ghostscripta in knji¾nice svgalib lahko hitro nastane zmeda. Razlièica
Ghostscripta, ki je vkljuèena v serijo AP distribucije Slackware, je
2.6.2 in nima vgrajene podpore za okna X. Morda boste imeli probleme,
preden boste zanjo na¹li ustrezno verzijo knji¾nice svgalib. Menda v
Slackwareovem paketu XAP (in najbr¾ tudi v drugih distribucijah)
obstaja razlièica Ghostscripta s podporo za X11, a je ¹e nisem
preizkusil. Prevajanje Ghostscripta za va¹ sistem je precej
enostavnej¹a, tako se mi vsaj zdi. (Poleg tega lahko pri prevajanju
vkljuèite podporo za tiskalnike, ki so v zapakiranem paketu ostali
prezrti, na primer za Epson Stylus 800, op. prevajalca.)
Pomembno se je tudi zavedati, da obstajata dve izdaji in distribuciji
Ghostscripta: komercialni Aladdin Ghostscript in GNU Ghostscript, ki
za nekaj let caplja za Aladdin Ghostscriptom. To je zaradi
Ghostscriptove edinstvene licenène pogodbe. Glejte Printing-HOWTO za
veè informacij o tem.
Podpora svgalib za GNU Ghostscript 3.33 je vkljuèena v majhen arhiv,
ki vsebuje le datoteko .diff. Ghostscript 3.33 za X ima vkljuèeno
tudi podporo formatu JPEG, torej naj bi vkljuèili tudi izvorno kodo
knji¾nice za JPEG. Ustrezne arhive lahko najdete na vseh GNU-jevih
distribucijskih mestih, kot je na primer
ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu.
3.4. APSFILTER
Na svetu so programski paketi, ki vam poenostavijo ¾ivljenje.
APSFILTER je ¾e eden od njih. Napisal ga je Andreas Klemm. APSFILTER
deluje s kateremkoli, z BSD zdru¾ljivim, tiskalni¹kim stre¾nikom (kar
pomeni, da imate program lpd(8)in datoteko /etc/printcap; glejte
spodaj) in ponuja transparentno tiskalni¹ko podporo za datoteke ASCII,
DVI in postscriptne datoteke, kot tudi za datoteke, komprimirane s
programi gzip(1), compress(1), in drugimi.
Ko enkrat uspe¹no namestite APSFILTER, lahko natisnete datoteko
formata PostScript na katerikoli tiskalnik paè ¾e imate, z ukazom
$ lpr file.ps
Èe ¾elite natisniti datoteko ASCII brez postscriptnega prevajanja,
lahko napi¹ete
$ lpr -Praw file.asc
Osupljivo.
APSFILTER je presenetljivo lahko namestiti, èe upo¹tevamo, da deluje z
veliko loèenimi elementi va¹ega sistema. Namestitev splo¹ne
distribucije programa APSFILTER pa zahteva, da imate na sistemu
trenutni prevajalnik gcc(1), saj APSFILTER zgradi nekaj svojih filtrov
¹ele med namestitvijo. No, nekatere distribucije Linuxa ponujajo ¾e
zgrajene verzije, zato najprej preverite svojo natanèno distribucijo.
V vsakem primeru boste potrebovali ustrezno nastavljen Ghostscript in
lpd(8). Najnovej¹i APSFILTER le¾i v Linuxovih arhivih na mestu
ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/printing/.
Uporabniki FreeBSD preberite poglavje o tiskalni¹kih filtrih na
spletnem naslovu http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook93.html.
3.5. FreeBSD
Andrej Brodnik, Andrej.Brodnik@IBC.IskraSistemi.Si, pravi takole:
Za vse, ki uporabljate FreeBSD in teTeX na njem, samo toliko v
pojasnilo, da vse splo¹ne omembe o teTeX-u in njegovi uporabi za Linux
veljajo tudi za FreeBSD. Le instalacija je preprostej¹a. Èe boste
prevajali teTeX na va¹em stroju potrebujete le datoteko
<ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
current/ports/print/teTeX.tar>, za Ghostscript datoteko
<ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
current/ports/print/ghostscript5.tar> in za APSFILTER datoteko
<ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-
current/ports/print/apsfilter.tar>.
Vse datoteke razstavite s programom tar in nato v vsakem od tako
ustvarjenih podroèij po¾enite program make. Vse ostalo se bo zgodilo
,,samo od sebe``.
Èe ¾elite, lahko tudi uporabite ¾e preveden ,,paket`` (package).
Razumljivo, na enako preprost naèin lahko in¹talirate tudi
kateregakoli od ostalih 1000+ programov, ki so na voljo preko
Interneta (vkljuèno s skoraj vsemi programi, ki teèejo pod
operacijskim sistemom Linux).
3.6. Tiskalni¹ki stre¾nik lpd(8)
Obstaja na kupe razlièic tiskalnikov in nastavitev. Usposobiti delujoè
tiskalni¹ki stre¾nik (angle¹ko printer daemon) ni maèji ka¹elj. Èe
uporabljate teTeX na osebnem sistemu, lahko preprosto skopirate izhod
na datoteko, ki ponazarja gonilnik tiskalni¹ke naprave (cp output
/dev/lp1), a to ni preveè za¾eleno, ker s tem izgubite filtracijske
sposobnosti tiskalni¹kega stre¾nika. Èe tiskate po omre¾ju, je
delujoèi tiskalni¹ki stre¾nik nujnost.
Osnovni program za tiskalni¹ko upravljanje na BSD-jevskih sistemih
Unix je lpd(8). Ko natisnete datoteko z lpr(1), pravzaprav po¹ljete
datoteko v tiskalni¹ko vrsto. lpd(8) natisne datoteke v istem vrstnem
redu kot le-te prihajajo. Drugi tiskalni¹ki pripomoèki vkljuèujejo
lpq(1), ki prika¾e vsebino tiskalni¹ke vrste, in lprm(1), ki odstrani
datoteke iz tiskalni¹ke vrste.
Tiskalni¹ki stre¾nik lahko opravlja tudi druge naloge, na primer
transparetno filtriranje izhoda razliènih programov (z uporabo
filtrirnih programov kot zgoraj opisani APSFILTER), sprejema
tiskalni¹ka opravila z drugih strojev v omre¾ju, po¹ilja tiskalni¹ka
opravila na razliène tiskalnike, èe imate prikljuèenega veè kot enega,
in zadr¾uje tiskanje, dokler ne nakrmite tiskalnika s papirjem.
Podrobnosti o usposobitvi tiskalni¹kega stre¾nika boste na¹li v
dokumentu Printing-HOWTO. Veliko Linuxovih distribucij ima ¾e
nastavljene zbirke podatkov za lpd(8). Preverite najprej te, saj vam
bo to prihranilo precej dela. Navadno se arhivirajo, precej èudno, z
imenom lpr, zato najprej poi¹èite ta program. Zbirka za tiskalni¹ki
stre¾nik je dostopna tudi na Linuxovih arhivih na mestu
ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/printing.
Uporabniki FreeBSD preberite priroènik o tiskanju na spletnem naslovu
<http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook79.html>.
4. Podrobnosti nastavitev po namestitvi
Najprej boste hoteli prebrati datoteko README Thomasa Esserja. Vsebuje
veliko namigov o nastavitvi teTeXa za va¹o izhodno napravo (npr.
tiskalnik). Preberete jo lahko z ukazom
$ less /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README
Èe je va¹ tiskalnik prikljuèen na /dev/lp0, jo lahko izpi¹ete z ukazom
$ cat /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README >/dev/lp0
Ali, ¹e bolje, uporabite ukaz lpr(1):
$ lpr /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex/README
Name¹èen morate imeti tiskalni¹ki stre¾nik va¹e distribucije Linuxa.
Èe ga nimate, ga namestite po navodilih, ki pridejo poleg tega paketa.
Èe nimate enega teh paketov ali ¾elite sami namestiti tiskalni¹ki
stre¾nik, glejte razdelek ,,Tiskalni¹ki stre¾nik lpd(8)``.
Natisnite pogosto zastavljena vpra¹anja o teTeXu iz datoteke teTeX-FAQ
in jih imejte pri roki. Vsebujejo nekaj koristnih nasvetov za
nastavitev gonilnikov teTeXovega izhoda za va¹ tiskalnik. K tem se
bomo ¹e vrnili. V zadnjih izdajah teTeXa lahko teTeX-FAQ preberete
prek pripomoèka texconfig.
Nato boste morda ¾eleli doloèiti imenik, v katerega boste shranjevali
svoje lastne TeXove formatne datoteke. teTeX i¹èe lokalne TeXove
vhodne datoteke v imenikih, doloèenih z okoljsko spremenljivko
$TEXINPUTS. Na raèunalniku Chanel3 sem dodal v sistemsko prijavno
skripto /etc/profile tole vrstico
export TEXINPUTS=".:~/texinputs:"
Posamezni uporabniki lahko nastavijo svoje lastne imenike $TEXINPUTS z
ustreznim dodatkom v njihove datoteke ~/.profile ali ~/.bash_profile,
èe uporabljajo privzeto ukazno lupino bash(1). Okoljska spremenljivka
$TEXINPUTS pove teTeXu naj i¹èe uporabnikove stilne datoteke v
podimeniku texinputs v uporabnikovem domaèem imeniku. Nujno je, da
napi¹ete dvopièje pred in za tem imenikom. teTeX bo pripel va¹im
lokalnim imenikom ¹e svojega. Kakopak hoèete, da teTeX najprej i¹èe
lokalne formatne datoteke, da lahko uporabi lokalno verzijo katerekoli
standardne datoteke, ki ste jo spremenili (spreminjanje standardnih
datotek je sicer zelo slaba ideja).
Èe name¹èate teTeX kot root, dodajte v sistemsko pot imenik
/usr/lib/teTeX/bin. Ponovno, èe name¹èate oseben izvod teTeXa,
dodajte imenik teTeXovih binarnih datotek v ospredje spremenljivke
$PATH z naslednjo vrstico v va¹i datoteki ~/.profile ali
~/.bash_profile:
export PATH="~/tetex/bin:"$PATH
Zdaj se prijavite kot root, po¾enite texconfig po navodilih iz teTeX-
FAQ in izberite tiskalnik, ki ga imate prikljuèenega na va¹ sistem.
Preprièajte se, da boste pravilno nastavili teTeX za va¹ tip
tiskalnika in za njegovo loèljivost.
Na koncu po¾enite program texhash. Ta posodobi notranjo teTeXovo bazo
podatkov o name¹èenih datotekah. Ta baza podatkov je pravzaprav
datoteka ls-lR. Vsakiè, ko spremenite sistemsko konfiguracijo teTeXa,
morate pognati texhash , sicer teTeX ne bo zaznal va¹ih sprememb.
4.1. Kaj, èe moj tiskalnik ni podprt?
Distribucija teTeXa vsebuje le omejeno ¹tevilo izhodnih gonilnikov za
datoteke DVI: dvips(1), gonilnike za tiskalnike Hewlett Packard
LaserJet, in niè drugega. Èe imate tiskalnik, ki ni zdru¾ljiv s HP
LaserJet imate dve mo¾nosti: Lahko uporabljate dvips(1) in
Ghostscript, kar vam tako ali tako priporoèam iz ¾e omenjenih
razlogov, ali lahko poi¹èete druge vire dviwarea.
Na Linux je preneseno nekaj gonilnikov DVI, ti so dostopni kot ¾e
zgrajene binarne datoteke. Najdete jih v Linuxovih arhivih na mestu
ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/apps/tex/dvi/.
Glavno knji¾nico dviwarea vzdr¾ujejo v arhivih univerze University of
Utah. Èe tam ne najdete gonilnika DVI, ki podpira va¹ tiskalnik, ga
verjetno sploh ni. Z uporabo vzorcev, ki jih najdete tam, lahko
napi¹ete tudi svoj lastni gonilnik. URL te knji¾nice je
ftp://ftp.math.utah.edu/pub/tex/dvi/.
5. Uporaba teTeXa
Vsaj teoretièno ste vse pravilno namestili in ste pripravljeni za
uporabo. teTeX je zelo velik programski paket. Kot pri vsem
kompleksnem programju se boste tudi tu ¾eleli uèiti teTeXa poèasi, da
vas ne bo prestra¹ila njegova kompleksnost.
Hkrati ¾elite, da programje dela kaj koristnega. Namesto, da bi
gledali, kako se v TeXu postavi besedilo
``Hello, World!''
kot priporoèa profesor Knuth v knjigi The TeXBook, bomo teTeX raje
preiskusili z nekaj njegovimi lastnimi dokumenti.
Naslednji razdelek ,,Tiskanje dokumentacije`` je pravzaprav
uèbenik uporabe teTeXa. Pokriva tiskanje dokumentacije, vkljuèene v
teTeX (ki je seveda v formatih LaTeX in .dvi). Razdelek ,,TeXovi in
LaTeXovi ukazi`` je bolj ,,zbirka kuharskih receptov`` kot uèbenik.
Govori o pravilnem stavljenju LaTeXovih dokumentov in pokriva nekaj
ukazov in okolij, ki jih boste uporabljali v bolj pogostih dokumentnih
razredih.
Razdelek ,,LaTeXovi raz¹iritveni paketi in drugi viri`` vam pove,
kako uporabljati veliko ¾e obstojeèih LaTeXovih paketov, da boste
prilagodili dokumente svojim specifikacijam.
5.1. Tiskanje dokumentacije
Prvih nekaj klicev teTeXa morate biti prijavljeni kot root, sicer
metafont ne bo mogel narediti potrebnih imenikov za svoje pisave.
Program texconfig vsebuje izbiro, ki naredi znakovne imenike pisljive
vsemu svetu, a, èe delate na veèuporabni¹kem sistemu, tega ne boste
¾eleli iz varnostnih razlogov.
V vsakem primeru se bo metafont glasno prito¾il, èe nimate ustreznih
dovoljenj za pisanje v imenikih s pisavami, ker ne bo mogel narediti
novih imenikov. Ne boste videli izhoda, ker boste imeli cel kup znakov
dol¾ine niè. To ni problem. Odjavite se, se prijavite kot root in
ponovite sporno operacijo.
©e dobro, da z uporabo teTeXa ne morete narediti nobene prave ¹kode.
To ni prevajalnik, kjer bi lahko, na primer, pokvarili korensko
particijo, èe zablodi kazalec. Kaj, niste prebrali teTeXovega
priroènika? Seveda ga niste. ©e vedno je v distribuciji v obliki
izvorne kode in èaka, da ga kdo natisne.
Brez nadaljnega odla¹anja boste torej ¾eleli prebrati teTeXov
priroènik. Najdete ga v imeniku /usr/lib/teTeX/texmf/doc/tetex. Ime
LaTeXove izvorne datoteke je TETEXDOC.tex. (Podalj¹ek .tex
uporabljamo pri datotekah za TeX in za LaTeX. Nekateri urejevalniki,
kot emacs(1), loèijo oba zapisa.) Obstaja tudi distribucijska datoteka
TETEXDOC.dvi, morda jo boste shranili na varno mesto -- npr. v drug
imenik -- èe boste pozneje hoteli preizkusiti va¹e gonilnike za .dvi.
Ko imate varno spravljeno, napi¹ite
$ latex TETEXDOC.tex
LaTeX bo izpisal veliko opozoril. Prvo je standardno:
LaTeX Warning: Label(s) may have changed. Rerun to get the
cross-references right.
V navadi je zgraditi kazalo spisa tako, da ga LaTeXiramo dvakrat.
Torej ponovite ukaz. Ostala opozorila lahko varno prezrete. Obve¹èajo
vas le, da so nekatere poti za FTP, omenjene v dokumentaciji,
pre¹iroke za namenjen prostor. (Èe ste res raziskovalni, poglejte v
kakega od TeXovih virov za razlago ukazov \hbox in \vbox.)
teTeX bo z datoteke TETEXDOC.tex naredil veè datotek. Nas trenutno
zanima TETEXDOC.dvi. To je od naprave neodvisen izhod, ki ga lahko
po¹ljete na zaslon ali na tiskalnik. Èe uporabljate teTeX pod
grafiènim sistemom X Windows, lahko predogledate dokument programom
xdvi(1).
Za zdaj predpostavimo, da imate HP LaserJet II. Napisali boste
naslednji ukaz:
$ dvilj2 TETEXDOC.dvi
Ta bo izpisal datoteko TETEXDOC.dvi pretvoril v izhodno datoteko PCL,
vkljuèno z nastavljivimi pisavami, ki bodo poslane va¹emu LaserJetu.
To ni lastnost TeXa ali LaTeXa, paè pa lastnost gonilnika dvilj2(1).
Drugi gonilniki .dvi poskrbijo za naprave, ki jih paè podpirajo.
dvilj2(1) bo izpolnil znakovne zahteve, ki jih vsebuje originalni
LaTeXov dokument, z najbli¾jimi ekvivalenti, dostopnimi na sistemu. V
primeru navadnega tekstovnega spisa kot je TETEXDOC.tex, to ni te¾ko.
Vsi znaki, ki jih potrebuje TETEXDOC.tex se bodo zgenerirali z
metafontom, ki ga samodejno po¾ene dvilj2(1) in naredili znake, ki jih
¹e nimate. (Èe ste prviè pognali dvilj2(1), mora program narediti vse
znake, kar lahko na zares poèasnih strojih traja tudi do nekaj dni.)
Obstaja veè izbir, ki nadzorujejo izdelavo pisav z dvilj2(1); orisani
so v priroèniku. Na tej toèki vam naj ne bi bilo treba neposredno
rokovati z metafontom. Èe morate to poèeti, je ¹lo med va¹o
namestitvijo nekaj narobe. Vsi gonilniki .dvi bodo neposredno
poklicali metafont s pomoèjo knji¾nice za iskanje poti kpathsea -- kar
je sicer izven dometa tega spisa -- ni vam treba veè popravljati
metafont, vse izvorne kode znakov za znakovno knji¾nico Computer
Modern so vkljuèene v distribucijo.
Datoteko TETEXDOC.lj lahko natisnete z ukazom
$ lpr TETEXDOC.lj
Morda boste morali namestiti tiskalni¹ki filter, ki razume PCL.
Podrobnosti zveste v Printing-HOWTO.
Vodnik teTeX Guide na devetih straneh ponuja uporabno znanje za
nadaljno nastavitev va¹ega sistema, nekaj sem omenil, veèine pa tale
dokument ne pokriva.
Nekaj podatkov v naslednjem razdelku nisem mogel preveriti, ker imam
ne-postscriptni barvni èrnilni tiskalnik HP Deskjet 400 name¹èen na
vzporedni vmesnik raèunalnika Chanel3. Vendar neimetje postscriptnega
tiskalnika ni ovira za tiskanje besedila in grafike v va¹ih
dokumentih. Glejte razdelek ,,Ghostscript`` o namestitvi
Ghostscripta, èe ta ¹e ni name¹èen na va¹em sistemu.
5.2. TeXovi in LaTeXovi ukazi
5.2.1. Struktura dokumentov
Priprava angle¹kih (za slovenske glejte ¹e razdelek ,,Dodatek: LaTeX
in sloven¹èina``) dokumentov za stavljenje s TeXom je preprosta.
Preprièajte se, da imate med posameznimi odstavki navadne tekstovne
datoteke prazne vrstice in po¾enite program TeX z ukazom
$ tex ime_va¹e_datoteke
Rezultat bo datoteka s podalj¹kom .dvi. Besedilo je stavljeno v
pisavi Computer Modern Roman velikosti 10 pik, z enojnim razmakom, s
poravnanim levim in desnim robom. Èe dobivate sporoèila o napakah
zaradi posebnih znakov, na primer znaka za dolar, pred njega postavite
,,ube¾ni znak``: po¹evnico nazaj: ,,\``, in ¹e enkrat po¾enite TeX na
va¹i datoteki. Izhodno datoteko .dvi lahko natisnete s prevajalnikom
po va¹i ¾elji (glejte zgoraj).
Edina druga posebnost TeXovih vhodnih datotek je uporaba uvodnih in
zakljuènih narekovajev. Emacsov TeXa¹ki naèin naredi to samodejno.
"To so narekovaji ASCII."
``To so `TeXovi' narekovaji.''
,,To so ustrezni slovenski narekovaji.``
Za spreminjanje privzetega TeXovega formata strani glejte kak vodnik,
na primer zgoraj omenjeni A Gentle Introduction to TeX.
Dokumenti, pripravljeni za LaTeX, zado¹èajo nekaj posebnim pravilom, a
pri zahtevnej¹ih spisih lahko LaTeX zelo olaj¹a proces formatiranja
besedila.
V bistvu je LaTeX opisni jezik za dokumente (angl. document markup
language), ki posku¹a loèiti izhodni stil od logiène strukture spisa.
Na primer, za formatiranje naslova razdelka v TeXu bi bilo potrebno
doloèiti 36 pik razmika nad naslovo, potem sam naslov v krepkih èrkah
velikosti 24 pik, potem kopiranje besedila naslova in ¹tevilke v
kazalo in 24 pik prostora za naslovom. Nasprotje tega je LaTeXov ukaz
\section{}, ki to delo opravi namesto vas. Èe ¾elite v celem spisu
spremeniti stil izpisa naslova, spremenite le definicijo ukaza
\section{} namesto besedila v va¹em spisu. To vam lahko prihrani ure
ponovnega formatiranja dokumentov, ki imajo na ducate strani.
Vsi LaTeXovi dokumenti imajo tri dele: zaèetna doloèila (preamble),
besedilo telesa dokumenta (body text) in zakljuèna doloèila
(postamble). Ti izrazi so del standardnega ¾argona in jih uporabljajo
vsi TeXperti.
Zaèetna doloèila doloèajo najmanj tip dokumenta, ki ga ¾elimo izdelati
-- t.i. razred dokumenta (document class) -- in stavek, ki oznaèuje
zaèetek dokumentovega telesa. Na primer:
\documentclass{article}
\begin{document}
Zakljuèna doloèila so navadno zelo preprosta. Razen v posebnih
primerih vsebujejo le stavek:
\end{document}
Opazili boste, da tvorita stavka \begin{document} in \end{document}
par. V LaTeXu se to imenuje ,,okolje`` (environment). Vse besedilo
se mora pojaviti v okolju in veliko ukazov deluje le na okolje, v
katerem jih uporabite. Okolje document je edini primer okolja, ki nam
ga LaTeX vsiljuje. To se pravi, to je edino okolje, ki je nujno
potrebno v vsakem dokumentu. (Izjema tega pravila je dokumentni razred
letter, v katerem morate tudi nujno doloèiti \begin{letter} in
\end{letter}. Glejte razdelek ,,Pisma``) Vendar se veliko
formatnih zahtev doloèi kot okolje. Ta okolja so opisana v naslednjih
razdelkih.
Razrede dokumentov lahko klièete tudi z argumenti. Namesto privzetega
tipa besedila, s èrkami osnovne velikosti 10 pik, kot v prej¹njem
primeru, lahko doloèite osnovno velikost 12 pik:
\documentclass[12pt]{article}
Dokumentni razred article bo poskrbel za potrebne popravke.
Nekaj dokumentnih razredov se na splo¹no veliko uporablja. Opisani so
spodaj. Razred report je podoben razredu article, le da naredi
posebno naslovno stran in zaène vsak nov razdelek na novi strani.
Razred letter vkljuèuje posebne definicije za naslove, pozdrave in
zakljuèke, nekaj od teh je tudi opisanih spodaj.
Posebej zapakirano LaTeXovo kodo, splo¹no znano kot ,,paket``
(package), lahko vkljuèite z ukazom \usepackage{}.
\usepackage{fancyhdr}
Zgornji ukaz bo vkljuèil LaTeXov stil v datoteki fancyhdr.sty z enega
od imenikov, ki jih doloèi TEXINPUTS, ki ste jih vi in teTeX doloèili
med namestitvijo in nastavitvijo. Uporaba:
\documentclass{article}
\usepackage{fancyhdr}
\begin{document}
Deklaracije \usepackage{} morajo biti navedene pred stavkom
\begin{document}; to se pravi, v zaèetnih doloèilih.
fancyhdr.sty raz¹irja ukaz \pagestyle{} tako, da lahko sami ustvarite
obliko glave in noge strani, ki je navadno doloèena z enim od
standardnih stilov strani:
\pagestyle{plain} % privzeti stil strani - ¹tevilke strani centrirane na dnu strani
\pagestyle{empty} % ni glave in ne noge
\pagestyle{headings} % na vrhu strani izpi¹e ¹tevilko razdelka in strani
\pagestyle{myheadings} % izpi¹e poljubno informacijo v glavi strani
% Vse na desni strani procenta je komentar.
Ukaz \pagestyle{} zaène veljati ¹ele z naslednjo stranjo. Glavo in
nogo trenutne strani spremenite z ukazom
\thispagestyle{stil_strani}
5.2.2. Znaki in znakovni stili
Znakovni stili so delno odvisni od pisav, doloèenih v dokumentu.
Vendar naj bi bila krepki (bold) in le¾eèi stil (italic) poudarjanja
mogoèa za vsako pisavo na sistemu. Tudi podèrtavanje lahko
uporabljate, èeprav formatiranje tega predstavlja posebne probleme.
Glejte razdelek ,,LaTeXovi raz¹iritveni paketi in ostali viri``,
spodaj.
Tekst lahko poudarite na veè naèinov. Najbolj prenosljiv naèin je z
ukazom \em (v TeXu, v LaTeXu je to ukaz \emph{}, opomba prevajalca).
Vse besedilo v dosegu se postavi v le¾eè polo¾aj. Na primer:
Ta beseda bo {\em poudarjena}.
Èe imate le¾eèe besedilo, ki se zajeda v normalno besedilo, lahko
doloèite ,,kurzivni popravek``, ukaz za to je \/; se pravi po¹evnica
nazaj in po¹evnica.
Ta primer {\em se bo\/} izpisal pravilno.
Ta primer se {\em ne} bo izpisal pravilno.
Malo manj prenosni ukazi, a ¹e vedno uporabni v primerih, ko nastopajo
sami, so poudarki z ukazi \it, \bf in \tt, ki doloèijo obliko znakov v
dosegu za le¾eèo, krepko in obliko pisalnega stroja.
{\tt To besedilo je napisano z enotnimi razmaki},
{\it to besedilo bo kurzivno} in
{\bf to besedilo bo krepko \dots} vse v enem odstavku.
Ukaz \dots izpi¹e tri pike, ki se ne razbijejo na koncu vrstice ...
Najnovej¹a verzija LaTeXa, ki jo imate seveda vi, vkljuèuje ukaze, ki
raèunajo tudi z gnezdenjem stilnih ukazov.
To {\it ni {\bf krepko-kurzivni stil!}}
teTeX stavi besedilo v le¾eèem naèinu dokler ne pride do ukaza \bf,
takrat pa preklopi v krepki naèin.
Da bi se temu izognili, potrebuje nova shema izbire oblik pisav NFSS
tri parametre za vsako tipografijo: obliko (shape), vrsto (series) in
dru¾ino (family). Vse pisave ne vkljuèujejo vseh teh stilov. LaTeX bo
izpisal opozorilo, èe mora nadomestiti pisavo z drugo, obstojeèo.
Doloèite lahko naslednje oblike pisav:
\textup{tekst} % pokonèna oblika (privzeto)
\textit{tekst} % le¾eèe
\textsl{tekst} % nagnjeno
\textsc{tekst} % majhne velike èrke (preskusite, no)
Dve vrsti, ki ju ima veèina pisav, sta:
\textmd{tekst} % srednja vrsta (privzeto)
\textbf{tekst} % krepka vrsta
Na voljo so tri splo¹ne dru¾ine tipografij:
\textrm{text} % roman (privzeta)
\textsf{text} % brez serifov
\texttt{text} % pisalni stroj (enaki presledki, podobna Courier)
Z nastavitvijo teh treh parametrov lahko kombinirate uèinke:
\texttt{\textit{Ta primer bo verjetno zahteval zamenjavo pisave,
saj malo pisav vsebuje kurzivne znake pisalnega stroja. }}
Privzeta dru¾ina znakov je Computer Modern, ki je rastrska pisava.
Druge dru¾ine znakov so navadno tipa PostScript Type 1. Glejte
razdelek ,,Uporaba postscriptnih znakov`` za podrobnosti, kako jih
nastaviti.
Obstaja veliko razliènih akcentov in posebnih znakov, ki jih lahko
uporabite. Tule jih je le nekaj. (Poskusite jih natisniti na svojem
tiskalniku.)
\v{s} \'{o} \`{e} \^{o} \"{u} \={o} \c{c}
?` !` \copyright \pounds \dag
Konèno so tukaj ¹e znaki, ki se v TeXu in LaTeXu uporabljajo kot
ube¾ni ali meta znaki. Omenili smo ¾e znak za dolar. Popoln seznam
metaznakov, ki morajo biti navedeni skupaj s po¹evnico nazaj, èe jih
¾elimo videti dobesedno, je:
# $ % & _ { }
Dostopne so tudi razliène abecede, na primer gr¹ka abeceda in
cirilica. LaTeX ponuja precej mo¾nosti za stavljenje ne-angle¹kih
besedil, ki so obdelane v katerem od tukaj na¹tetih referenc. Za
primer stavljenja slovenskih besedil glejte razdelek ,,Dodatek:
LaTeX in sloven¹èina``.
5.2.3. Robovi in presledki med vrsticami
Spreminjanje robov TeXovega ali LaTeXovega dokumenta ni preprosto
opravilo. Veliko je odvisno od relativnega odmika besedila, za
katerega posku¹ate nastaviti rob. Tudi polo¾aj ukaza za spreminjanje
roba je pomemben.
Za nastavitev robov v vsem LaTeXovem dokumentu obstajata ukaza
\evensidemargin in \oddsidemargin. Delujeta na leve robe sodih
oziroma lihih strani. Na primer
\evensidemargin=1in
\oddsidemargin=1in
doda palec (inch) na levi rob sodih in lihih strani kot dodatek
standardnemu odmiku enega palca. Ta dva ukaza zadevata celoten
dokument in bosta premikala telo besedila desno in levo po strani, ne
glede na lokalni odmik, zato jih je varno uporabljati tudi z
LaTeXovimi okolji kot verse in list.
Spodaj je nabor makro ukazov za spreminjanje robov, ki sem jih
napisal. Ti imajo drugaèen uèinek kot ukaza, omenjena zgoraj. Ker
uporabljajo ukaze navadnega TeXa, ni nujno, da bodo spo¹tovali robove
kateregakoli okolja LaTeXa, a jih lahko postavite kamorkoli v va¹
dokument in tako spremenite odmike robov od tam naprej.
%% margins.sty -- v. 0.1 by Robert Kiesling
%% Copies of this code may be freely distributed in verbatim form.
%%
%% Some elementary plain TeX margin-changing commands. Lengths are
%% in inches:
%% \leftmargin{1} %% sets the document's left margin in 1 inch.
%% \leftindent{1} %% sets the following paragraphs' indent in
%% 1 inch.
%% \rightindent{1} %% sets the following paragraphs' right margins
%% %% in 1 inch.
%% \llength{3} %% sets the following lines' lengths to 3 inches.
%%
\message{Margins macros...}
\def\lmargin#1{\hoffset = #1 in}
\def\lindent#1{\leftskip = #1 in}
\def\rindent#1{\rightskip = #1 in}
\def\llength#1{\hsize = #1 in}
%%
%% (End of margins macros.}
Postavite to kodo v datoteko margins.sty v va¹em lokalnem imeniku
$TEXINPUTS. Ukazi so opisani v komentiranem delu datoteke. V dokument
jih vkljuèite z ukazom
\usepackage{margins}
v zaèetnih doloèilih dokumenta.
Èe smo ¾e pri tem, èe ne ¾elite desne poravnave besedila, ki je
privzeta, napi¹ite ukaz
\raggedright
Tudi doloèanje razmika med vrsticami je kar zapleteno.
Razdaljo med vrsticami besedila meri kolièina baselineskip. Podana je
kot absolutna kolièina. Na primer
\baselineskip=24pt
ali ¹e bolje:
\setlength{\baselineskip}{24pt}
Razlika med obema oblikama je v tem, da bo \setlength{} spo¹toval vsa
pravila o dosegu, ki so v veljavi, ko uporabite ta ukaz.
Problem pri uporabi \baselineskip je ta, da prizadene tudi razdalje
med naslovi razdelkov, opombah po èrto in podobnimi. Skrbeti morate,
da bo razmik med vrsticami pravilen za tip besedila, ki ga
formatirate. Obstajajo pa paketi LaTeXovih makro ukazov kot je
setspace.sty, ki vam pomagajo v teh primerih. Glejte razdelek
,,LaTeXovi raz¹iritveni paketi in drugi viri``.
5.2.4. Razredi dokumentov
LaTeX ponuja dokumentne razrede, ki omogoèajo standardiziran format
dokumentov. Poskrbijo za okolja za formatiranje seznamov, citatov,
opomb po èrto in na robu in druge elemente besedila. Splo¹no
uporabljane dokumentne razrede obravnavajo naslednji razdelki.
5.2.4.1. Èlanki in poroèila
Kot smo ¾e omenili, sta si razred article za pisanje èlankov in razred
report za pisanje poroèil, precej podobna. Glavna razlika je v tem, da
razred za poroèila kot privzeto naredi naslovno stran in zaène vsak
razdelek (\section) na novi strani. V splo¹nem pa sta si ta dva
razreda podobna.
Naslove, povzetke in vrstice v teh dveh razredih opi¹ete v zaèetnih
doloèilih na primer takole:
\title{Paritvene navade kaktusov}
\author{John Q. Public}
\abstract{Opis tega, kako navadni pu¹èavski kaktusi i¹èejo
primerne vodne luknje, da lahko izvajajo svoje paritvene
rituale.}
Ukaz
\maketitle
na zaèetku besedila bo potem naredil posebno naslovno stran v
poroèilnem razredu, ali pa naslov in povzetek na vrhu prve strani, èe
pi¹ete èlanek.
Razdelke in podrazdelke definirate z ukazi, ki vkljuèujejo
\section
\subsection
\subsubsection
Ti ukazi bodo naredili standardne o¹tevilèene razdelke, ki se
uporabljajo v tehniènih spisih. Za neo¹tevilèene razdelke uporabite:
\section*
\subsection*
\subsubsection*
LaTeX ponuja veliko okolij za urejanje prikazanih stvari. Citirani
tekst lahko vkljuèite v okolje quotation:
\begin{quotation}
Zares, lahko se reèe, da sem sreèen:
èe delam napake, jih ljudje zagotovo opazijo.
\end{quotation}
Za kraj¹e citate lahko uporabite okolje quote.
Za urejanje poezije uporabite okolje verse:
\begin{verse}
Prvi sneg pada z neba \\
in se tali \\
na vroèih kostanjih.
\end{verse}
Za prekinitev vrstice na pravih mestih morate uporabljati dvojne
po¹evnice nazaj. Sicer bi LaTeX napolnil vrstico v pesemskem okolju,
kot v kateremkoli drugem.
Seznami prihajajo v veè vrstah. Za na¹tevalni seznam lahko uporabite
okolje itemize:
\begin{itemize}
\item To je prva postavka v seznamu.
\item Druga toèka na¹ega seznama...
\item ...
... in tako naprej.
\end{itemize}
O¹tevilèen seznam naredite z okoljem enumerate:
\begin{enumerate}
\item Prvi korak neèesa.
\item Drugi korak.
\item \dots
\end{enumerate}
Opisne sezname podate v okolju description:
\begin{description}
\item{Peèica} Umazana, potrebuje nov pekaè.
\item{Hladilnik} Umazan. ®al mi je.
\item{Odtod in korito} Popackan, prisoten vodni kamen.
\end{description}
5.2.4.2. Pisma
Razred letter poskrbi za posebne definicije, ki jih lahko uporabljamo
za pisanje (ameri¹kih) poslovnih pisem.
Okolje (tako je, zdaj pa okolje, ne razred) letter vzame en argument,
naslov prejemnika pisma. Ukaz address, ki se mora pojaviti v zaèetnih
doloèilih definira naslov po¹iljatelja. Podpis, kot ga napi¹ete po
zakljuèku pisma, navedete z ukazom signature.
LaTeXova koda preprostega poslovnega pisma lahko izgleda takole.
\documentclass[12pt]{letter}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\signature{Janez Priimkoviè}
\address{Stekleni pol¾ 123 \\ 1000 Ljubljana \\ Tel.: (061) 999-999}
\begin{document}
\begin{letter}{Opekarstvo in aran¾erstvo, d.o.o.\\Pri opeki 13\\1000 Ljubljana}
\opening{Spo¹tovani!}
Glede ene va¹ih opek, ki sem jo na¹el na tepihu v moji dnevni sobi,
obkro¾eno z drobci razbitega okna ...
(Ostanek pisma.)
\closing{S spo¹tovanjem,}
\end{letter}
\end{document}
Opazili ste, da vsebuje naslov dvojne po¹evnice nazaj, ki doloèijo,
kje naj se vrstica prekine.
5.3. LaTeXovi raz¹iritveni paketi in drugi viri
Omenili smo ¾e, da podètavanje kot oblika besedila predstavlja posebne
probleme (med katerimi je najveèji estetski: ne podèrtavajte, sploh!;
opomba prevajalca). Pravzaprav TeX nima problemov s podèrtavanjem
besedila, saj je to pogosto pri stavljenju matematiènih izrazov. V
LaTeXu lahko podèrtate besede z ukazom:
\underline{podèrtano besedilo}
Problem nastane, ker se podèrtavanje ne prekine med vrsticami in, v
nekaterih primerih, lahko izgleda neenakomerno. Obstaja paket
LaTeXovih makro ukazov, imenovan ulem.sty, ki naredi podèrtavanje za
privzet naèin poudarjanja besedila in je eden izmed veliko LaTeXovih
paketov, dostopnih po Internetu.
Paket ulem.sty uporabite z ukazom v zaèetnih deklaracijah:
\usepackage{ulem}
Obstaja katalog The LaTeX Catalogue vseh dostopnih paketov z
enovrstiènimi opisi in poti na CTAN-u. Za URL najnovej¹e izdaje tega
kataloga, glejte razdelek ,,Viri nadaljnih informacij``.
Paketi, ki so dostopni za LaTeX, vkljuèujejo:
ifthen
Vkljuèite pogojne stavke v svoje dokumente.
initials
Definira pisavo za lep¹o kapitalizacijo prvega stavka.
sanskrit
Nabor znakov in preprocesor za izdelavo spisov v sanskrtu.
recipe
Razred za LaTeX2e, s katerim stavite recepte.
refman
Razlièni stili za poroèila in èlanke.
Pot v katalogu spremenite v uporaben URL poti na mestu za FTP tako, da
zdru¾ite pot gostiteljevega URL-ja in najvi¹jo pot arhiva CTAN, po
katerem ¾elite brskati. Na primer, najvi¹ji imenik CTAN mesta
ftp.tex.ac.uk je ctan/tex-archive. Poln URL imenika s paketom refman
bo torej:
ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/ +
macros/latex/contrib/supported/refman =
ftp://ftp.tex.ac.uk/ctan/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/refman/
Nekateri paketi imajo veè datotek, v takih primerih je dana le pot do
njihovega imenika.
Èe imate URL, lahko paket poberete s kateregakoli od mest CTAN,
na¹tetih v razdelku ,,Dodatek: Spisek arhivov CTAN``.
Vzamete lahko popoln seznam vsebine arhiva v datoteki FILES.byname,
le¾eèi v najvi¹jem imeniku arhiva. Po arhivu lahko i¹èete tudi kljuèno
besedo s ftp(1) ukazom
quote site index <kljuèna beseda>
6. Me¹anje teksta in grafike in pretvornik dvips(1)
V splo¹nem se ta razdelek nana¹a na katerikoli dokument v TeXu ali
LaTeXu, v katerem se me¹ata besedilo in grafika. teTeX (kot veèina
TeXovih distribucij) privzeto zahteva pisave Computer Modern. Tiskanje
spisov z raztegljivimi pisavami Type 1 ali grafiko je delo za program
dvips(1). dvips(1) lahko uporablja rastrske pisave Computer Modern
ali pa raztegljive pisave Type 1, ali kombinacijo obeh tipov. Najprej
se osredotoèimo na tiskanje in predogled grafike.
V splo¹nem boste hoteli opona¹ati ta postopek vsakiè, ko bo LaTeXov
izvorni dokument vseboval stavek
\includepackage{graphics}
v zaèetnih deklaracijah. Ta stavek pove LaTeXu naj vkljuèi v dokument
podporo, ki jo nudi paket graphics.sty. Za izvedbo nekaterih slikovnih
operacij obstajajo posebni ukazi, dokument v navadnem TeXu vam navadno
ne bo dal slutiti, da potrebujete dvips(1). Razlika bo vidna ¹ele v
izhodu, ko bo spis natisnjen z nekaterimi manjkajoèimi slikami in
drugo grafiko.
Za zdaj se bomo ukvarjali le s tiskanjem dokumentov, ki uporabljajo
LaTeXov paket graphics.sty. Morda boste ¾eleli pogledati originalni
TeXov vhod. V teTeXovo distribucijo ni vkljuèen, je pa dostopen na
~CTAN/macros/latex/packages/graphics/grfguide.tex. teTeXova
distribucija vsebuje le ,,¾e pre¾veèen`` izhod v obliki datoteke .dvi.
Za to obstaja razlog, ki ima opraviti z zahtevo za vkljuèitev pisav
Type 1 v izhod, èe naj se dokument natisne pravilno. Èe ¾elite
grfguide.tex obdelati z LaTeXom, glejte naslednji razdelek. Za zdaj
bomo posku¹ali dobiti uporabe izhod s programom dvips(1).
Datoteka grfguide.dvi le¾i v imeniku
texmf/doc/latex/graphics
Prva stvar pri tiskanju datoteke grfguide.dvi je, da jo prevedemo v
PostScript. Za to uporabimo dvips(1), ki naredi to, na kar nakazuje
njegovo ime. dvips(1) lahko poklièemo z veliko izbirami, a (skoraj)
najpreprostej¹a oblika je
$ dvips -f -r <grfguide.dvi >grfguide.ps
Preklopna izbira -f pove dvipsu naj deluje kot filter, torej bere
podatke s standardnega vhoda in izpisuje na standardni izhod. Dvipsov
izhod lahko nastavite tudi tako, da se stiska z ukazom lpr(1). (Moja
privzeta nastavitev je tak¹na, kar mi omogoèa tiskanje neposredno iz
programa dvips.) Postprocesorje, kot je Ghostscript, in tiskalni¹ke
filtre, kot je APSFILTER (glejte razdelek ,,APSFILTER``), lahko
nastavite skladno z va¹imi potrebami. Èe morate podajati izhod roèno
v postprocesor, je izbira -f prvo, kar morate vkljuèiti v ukazno
vrstico za klic programa dvips(1). Ta oblika se zdi tudi la¾ja za
uporabo kot skripte ukaznih lupin.
Èe lahko z ukazom lpr(1) tiskate PostScript neposredno na va¹
tiskalnik, preprosto napi¹ite
$ dvips -r grfguide.dvi
Izbira -r pove dvipsu, da naj tiska strani v obratnem vrstnem redu,
tako da se lepo zlo¾ijo, ko pridejo iz tiskalnika. Uporabite jo, ali
pa tudi ne, odvisno od va¹e izhodne naprave.
Glede na to, ali imate ¹e vedno znake, ki jih je dvilj2(1) generiral
pri prej¹njem dokumentu, bosta morda morala dvips(1) in metafont
narediti nove znake, ki jih potrebuje grfguide.dvi. Slej ko prej bo
dvips(1) izvrgel veè strani, prevedenih v PostScript, in imeli boste
postscriptni izhod, pripravljen na izpis na katerikoli izhodni
napravi, ki jo imate.
Èe ste sreèni (in bogati), ¾e imate postscriptni tiskalnik in lahko
kar natisnete datoteko grfguide.ps s tiskalni¹kim ukazom lpr(1). Èe
va¹e tiskalni¹ko programje iz nekega vzroka ne deluje s postscriptnimi
datotekami, lahko v skrajni sili izpi¹ete datoteko na postscriptni
tiskalnik /dev/lp0 tudi takole:
$ cat grfguide.ps >/dev/lp0
To sicer ni priporoèeno za vsakodnevno uporabo.
Denimo, kar je bolj obièajno, da nimate postscriptnega tiskalnika. Èe
¾elite roèno pognati Ghostscript, je to standardna procedura. Najprej
poglejte, katere ukaze vam ponuja Ghostscript:
$ gs -help | less
Videli boste na kupe podprtih izhodnih naprav in drugih ukazov.
Izberite izhodno napravo, ki najbolj ustreza va¹emu tiskalniku. Na
raèunalniku Chanel3 uporabljam gonilnik cdjmono, ker izdelujem
predvsem èrno-bela besedila. Ta izbira postavi barvni tiskalnik
Deskjet v monokromatski (èrno-bel) naèin.
Sam bi torej uporabil tak¹no ukazno vrstico:
$ gs -dNOPAUSE -sDEVICE=cdjmono -sOutputFile=/tmp/gs.out grfguide.ps -c quit
Ta ukaz naredi izhod, zdru¾ljiv s tiskalniki HP, v imeniku /tmp.
Uporaba imenika kot je /tmp je dobra zamisel, saj zna sicer gs(1)
sitnariti zaradi pravic dostopa, in ne morete (in tudi ne smete) vedno
raèunati, da boste prijavljeni kot root. Zdaj lahko natisnete
datoteko:
$ lpr /tmp/gs.out
Seveda gre lahko vse to v skripte ukaznih lupin. Na mojem sistemu imam
dve preprosti skripti imenovani pv in pr, ki preprosto izpi¹eta
postscriptno datoteko na zaslon ali na tiskalnik. Zaslonski predogled
je mogoè tudi brez grafiènega sistema X, a je daleè od popolnosti.
Zato se vam vsekakor izplaèa namestiti XFree86 ali vsaj TinyX (kar sem
storil sam) za predogledovanje izhoda na zaslonu.
Zaporedje ukazov v klicni vrstici programa gs(1) je pomembno, saj
nekatere izbire uka¾ejo Ghostscriptu naj poi¹èe delèke postscriptne
kode v svoji knji¾nici.
Pomembno si je zapomniti, da grfguide.dvi vsebuje zahteve tako za
rastrske pisave dru¾ine Computer Modern, kot tudi za raztegljive
pisave Type 1. Èe lahko me¹ate rastrske in vektorske pisave v svojih
dokumentih, ste na dobri poti, da postanete TeXpert.
7. Uporaba postscriptnih znakov
Vèasih so bili znaki javno dostopne vektorske pisave Type 1 veliko
manj kakovostni od rastrskih dru¾ine Computer Modern. V zadnjih nekaj
letih se je polo¾aj izbolj¹al, a ocenjevanje znakov prepu¹èamo vam.
Morda se vam zdi posest veè razliènih pisav nepotrebno podvajanje in
izguba diskovnega prostora. In znaki dru¾ine Computer Modern se vam
lahko zdijo, no, malo preveè formalni za vsakodnevno uporabo. Vèasih
me to spominja na hranjenje psa z dobro kitajsko hrano. Vsaj ni vam
treba veè zapravljati premo¾enja za profesionalne kvalitetne pisave
(hm, malce dvomim o tem, opomba prevajalca).
Ena od glavnih izbolj¹av LaTeXa 2e pred njegovimi predniki je bila
vkljuèitev nove sheme za izbiro pisav (New Font Selection Scheme, zdaj
se imenuje PSNFSS.) Vèasih so morali pisci v TeXu doloèati znake z
ukazi kot
\font=bodyroman = cmr10 scaled \magstep 1
ki sicer zagotavljajo natanènost, a potrebujejo ve¹èine znakovnega
oblikovalca in matematika, da jih lahko dobro uporabite. Niso tudi
zelo prenosljivi. Èe nek drug sistem ni imel pisave cmr10 (to je
TeXova oznaka za dru¾ino Computer Modern Roman, 10 pik, s srednje
krepkimi èrkami), je moral kdo prekodirati cel dokument z novimi
pisavami. PSNFSS pa vam omogoèa doloèitev pisave z navedbo dru¾ine
(Computer Modern, URW Nimbus, Helvetica, Utopia, in tako naprej),
krepkosti (lahka, srednja, krepka), orientacije (pokonèna ali le¾eèa),
obraza (Roman, Italic), in osnovne velikosti v pikah. (Glejte razdelek
,,Znaki in znakovni stili`` za opis ukazov za doloèitev razliènih
oblik.) Veliko pisav tvori dru¾ino. Na primer tip Roman je lahko
pakiran s pisavo brez serifov, kot Helvetica, in pisavo z enako
presledki, kot Courier. Kot pisec LaTeXovih dokumentov lahko doloèite
celo dru¾ino z enim samim ukazom.
Kot smo ¾e povedali, obstaja veliko zelo kvalitetnih pisav, ki so v
javni lasti. Ena od njih je Adobe Utopia. Druga je Bitstream Charter.
Obe sta komercialni pisavi, ki sta bili prijazno prispevani v javno
last.
Ti dve sta moji najljub¹i. Èe pogledate na mesta CTAN, boste na¹li
arhivirani ti dve in druge pisave. Obstaja dovolj pisav, da boste
lahko oblikovali svoje spise tako, kot jih ¾elite, in ne samo v
angle¹èini. TeX je bil prvotno naèrtovan za matematièno stavljenje,
zato obstaja cela paleta matematiènih znakov, kot tudi ciriliènih,
gr¹kih, kanskih, in drugih abeced, ki jih je preveè, da bi jih vse
omenjali.
Pomembno je poiskati za datoteke s podalj¹kom .pfa ali .pfb. Ta
podalj¹ek nam pove, da so to same raztegljive pisave, ne le datoteke s
podatki o dimenzijah (metrics files). Pisave Type 1 uporabljajo
metriène datoteke .pfm, za razliko od datotek .tfm, ki jih uporabljajo
rastrske pisave. Dve pisavi, ki sem ju omenil zgoraj, sta vkljuèeni v
distribucijo teTeXa, dostopni pa sta tudi posebej.
Kar sem napisal zgoraj, o preprostosti izbire znakov pod PSNFSS, je v
tem primeru res. Èe uporabimo v na¹em spisu znake dru¾ine Charter
namesto rastrskih Computer Modern, je potrebno le vkljuèiti LaTeXov
stavek
\renewcommand{\familydefault}{bch}
v zaèetne deklaracije, kjer je ,,bch`` splo¹na oznaka dru¾ine Bit
stream Charter. Znaki dru¾ine Charter le¾ijo v imeniku
/usr/lib/teTeX/texmf/fonts/type1/bitstrea/charter
Tam boste na¹li datoteke .pfb za pisave Charter: bchb8a.pfb za Charter
Bold, bchr8a.pfb za Charter Roman, bchbi8a.pfb za Charter Bold Italic.
Del ,,8a`` v imenu fonta nakazuje kodiranje znakov. Na tej toèki se
vam ¹e ni treba utrujati s tem, saj se kodiranja 8-bitnih znakov z
numeriènimi vrednostmi nad 128 predvsem razlikujejo. Predsvsem defini
rajo akcente in neangle¹ke znake. Znaki Type 1 bodo v splo¹nem delo
vali v redu z zahodnimi abecedami, saj zado¹èajo standardom ISO 8859.
Stavljenje dokumenta, ki ima izbrane znake Charter uka¾ete z ukazom
$ pslatex document.tex
pslatex je razlièica teTeXovega standardnega ukaza latex(1), ki
definira imenike v katerih so pisave Type 1, kot tudi nekaj dodatne
kode za LaTeX. Po prevajanju boste imeli datoteko .dvi, ki vkljuèuje
zahteve po pisavah Charter. Datoteko lahko po ¾elji natisnete s
programoma dvips(1) in gs(1).
Namestitev pisav Type 1 ni te¾ka, èe le upo¹tevate nekaj osnovnih
korakov. Pisave odpakirajte v podimenik imenika
/usr/lib/teTeX/texmf/fonts/type1, kjer imate druge pisave Type 1, in
potem po¾enite texhash, da obvestite teTeX o spremembah. Potem morate
dodati opise pisav v datoteko psfonts.map, da jih lahko dvips(1)
najde. Format datoteke psfonts.map je opisan na razliènih mestih v
zgoraj omenjenih virih. Ne pozabite spet pognati programa texhash.
Vsekakor je velika prednost, èe uporabljate poleg teTeXa ¹e grafièni
sistem X Windows -- XFree86 v Linuxu -- saj dovoljuje bolj¹i predogled
dokumentov. Ni pa potreben, a v splo¹nem bo tak¹na mo¾nost pripomogla
k va¹emu delu, saj se bo izbolj¹ala kakovost izhoda. Na slab¹ih
raèunalnikih boste morda raje delali v tekstovnem naèinu, saj je to
hitreje.
Vsekakor, ali lahko preprosto vidite svoje spise na zaslonu, ali ne,
prosim, reciklirajte svoj papir in uporabljajte obe strani vsakega
lista. Èe je mogoèe, kupite za tiskanje recikliran fotokopirni papir.
Saj ne ¾elite, da bi va¹ delovni prostor izgledal kot podru¾nica
papirnice.
Pomnite: Re¹ite drevo ... od¾agajte raje urednika.
Robert Kiesling - avtor <kiesling@terracom.net>
Roman Maurer - prevajalec <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>
8. Dodatek: Seznam arhivov CTAN
To je vsebina datoteke CTAN.sites, ki je na voljo v najvi¹jem imeniku
vsakega arhiva CTAN ali zrcalnega mesta.
Da bi zmanj¹ali obremenitev omre¾ja, vam priporoèamo, da uporabite
arhiv mre¾e Comprehensive TeX Archive Network (CTAN), ki vam je
geografsko najbli¾ji. Morda boste raje ¾eleli kupiti CD-ROM z vsebino
arhiva CTAN (za podrobnosti glejte help/CTAN.cdrom).
Znana zrcala, na katerih poèiva arhiv CTAN (urejena po abecedi):
cis.utovrm.it (Italija) /TeX
ctan.unsw.edu.au (NSW, Avstralija) /tex-archive
dongpo.math.ncu.edu.tw (Tajvan) /tex-archive
ftp.belnet.be (Belgija) /packages/TeX
ftp.ccu.edu.tw (Tajvan) /pub/tex
ftp.cdrom.com (Zahodna obala ZDA) /pub/tex/ctan
ftp.comp.hkbu.edu.hk (Hong Kong) /pub/TeX/CTAN
ftp.cs.rmit.edu.au (Avstralija) /tex-archive
ftp.cs.ruu.nl (Nizozemska) /pub/tex-archive
ftp.cstug.cz (Èe¹ka) /pub/tex/CTAN
ftp.duke.edu (Severna Carolina, ZDA) /tex-archive
ftp.funet.fi (Finska) /pub/TeX/CTAN
ftp.gwdg.de (Nemèija) /pub/dante
ftp.jussieu.fr (Francija) /pub4/TeX/CTAN
ftp.kreonet.re.kr (Koreja) /pub/CTAN
ftp.loria.fr (Francija) /pub/unix/tex/ctan
ftp.mpi-sb.mpg.de (Nemèija) /pub/tex/mirror/ftp.dante.de
ftp.nada.kth.se (©vedska) /pub/tex/ctan-mirror
ftp.oleane.net (Francija) /pub/mirrors/CTAN/
ftp.rediris.es (©panija) /mirror/tex-archive
ftp.rge.com (New York, ZDA) /pub/tex
ftp.riken.go.jp (Japonska) /pub/tex-archive
ftp.tu-chemnitz.de (Nemèija) /pub/tex
ftp.u-aizu.ac.jp (Japonska) /pub/tex/CTAN
ftp.uni-augsburg.de (Nemèija) /tex-archive
ftp.uni-bielefeld.de (Nemèija) /pub/tex
ftp.unina.it (Italija) /pub/TeX
ftp.uni-stuttgart.de (Nemèija) /tex-archive (/pub/tex)
ftp.univie.ac.at (Avstrija) /packages/tex
ftp.ut.ee (Estonija) /tex-archive
ftpserver.nus.sg (Singapur) /pub/zi/TeX
src.doc.ic.ac.uk (Anglija) /packages/tex/uk-tex
sunsite.auc.dk (Danska) /pub/tex/ctan
sunsite.cnlab-switch.ch (©vica) /mirror/tex
sunsite.icm.edu.pl (Poljska) /pub/CTAN
sunsite.unc.edu (Severna Carolina, ZDA) /pub/packages/TeX
wuarchive.wustl.edu (Missouri, ZDA) /packages/TeX
Znana delna zrcala arhivov CTAN poèivajo na (abecedno urejenih)
mestih:
ftp.adfa.oz.au (Avstralija) /pub/tex/ctan
ftp.fcu.edu.tw (Tajvan) /pub2/tex
ftp.germany.eu.net (Nemèija) /pub/packages/TeX
ftp.gust.org.pl (Poljska) /pub/TeX
ftp.jaist.ac.jp (Japonska) /pub/TeX/tex-archive
ftp.uu.net (Virginia, ZDA) /pub/text-processing/TeX
nic.switch.ch (©vica) /mirror/tex
sunsite.dsi.unimi.it (Italija) /pub/TeX
sunsite.snu.ac.kr (Ju¾na Koreja) /shortcut/CTAN
Prosim, po¹ljite dopolnitve tega seznama na <ctan@urz.uni-
heidelberg.de>.
Sodelujoèa gostitelja omre¾ja Comprehensive TeX Archive Network sta:
* ftp.dante.de (Nemèija)
- anonimni ftp: /tex-archive (/pub/tex, /pub/archive)
- gopher na vozlu gopher.dante.de
- e-po¹ta preko ftpmail@dante.de
- svetovni splet: http://www.dante.de
- administrator: <ftpmaint@dante.de>
* ftp.tex.ac.uk (Anglija)
- anonimni ftp: /tex-archive (/pub/tex, /pub/archive)
- gopher na vozlu gopher.tex.ac.uk
- omre¾no namestljiv datoteèni sistem NFS na
nfs.tex.ac.uk:/public/ctan/tex-archive
- svetovni splet: http://www.tex.ac.uk
- administrator: <ctan-uk@tex.ac.uk>
9. Dodatek: LaTeX in sloven¹èina
(Opomba prevajalca: Ta razdelek sem dodal samo v slovenski izdaji. V
izvirniku ga ni.)
Spodnja datoteka vam lahko slu¾i kot primer, kako pisati slovenska
besedila v LaTeXu. Na¹e èrke ,,è¹¾`` so podane bodisi kot znaki po ISO
Latin 2 (ISO 8859-2) ali kot "c"s"z. Kljuène so dodane vrstice,
opremljene z znakom za odstotek (in komentar na desni strani
slednjega).
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[T1]{fontenc} % pobri¹ite to vrstico, èe nimate pisav T1
\usepackage[slovene]{babel} % slovenski izpis naslovov in "c"s"z
\usepackage[latin2]{inputenc} % vnos è¹¾ po ISO Latin 2
\begin{document}
Rde"ce "ce"snje "ze "se jem.
Èrne pa ¹e raj¹i.
\end{document}
Nekaj virov informacij o TeXu v sloven¹èini najdete v podpodrazdelku
,,Slovenski viri informacij``, ki je tudi vsebovan le v slovenski
izdaji. Lahko se obrnete tudi na prevajalca na e-po¹tni naslov
<roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.
distrib
>
Mandriva
>
2010.0
>
i586
>
media
>
contrib-release
>
by-pkgid
>
12801f336d9e363d2d56a08891cdf472
>
files
>
23
