Pogosto zastavljena vpra¹anja o Unixu
Ted Timar <tmatimar@isgtec.com>
v2.9, 11. junij 1996
_________________________________________________________________
Povzetek
Pred vami je slovenski prevod spisa Unix FAQ, pogosto zastavljenih
vpra¹anj z odgovori v novièarskih skupinah comp.unix.questions in
comp.unix.shell. Prosim, ne ponavljajte teh vpra¹anj, ker so bila
zastavljena ¾e velikokrat, in prosim, ne pljuvajte po ljudeh, ki morda
niso videli tega obvestila. Hvala!
_________________________________________________________________
Kazalo
1. Administrativni podatki
* 1.1 O tem spisu
* 1.2 Pravna za¹èita
* 1.3 Dostopnost
* 1.4 Zahvale
2. Splo¹na vpra¹anja
* 2.1 Kaj pomeni ¹tevilka v oklepajih pri sklicevanju na ,rm(1)` ali
,ctime(3)`?
* 2.2 Kaj pomeni {kak¹en nerazumljiv ukaz na Unixu}?
* 2.3 Kako deluje most med novièarsko skupino
,,comp.unix.questions``
* 2.4 Katere so uporabne knjige o Unixu ali C-ju?
* 2.5 Kaj se je zgodilo s seznamom izgovarjave, ki je bil del tega
spisa?
3. Relativno osnovna vpra¹anja, ki jih navadno spra¹ujejo zaèetniki
* 3.1 Kako odstranim datoteko z imenom, ki se zaène z ,-`?
* 3.2 Kako odstranim datoteko, ki ima v svojem imenu èudne znake?
* 3.3 Kako dobim rekurziven izpis vsebine imenika?
* 3.4 Kako lahko v svoj pozivnik vkljuèim ime trenutnega imenika?
* 3.5 Kako s skriptom ukazne lupine preberem znake s terminala?
* 3.6 Kako preimenujem *.foo v *.bar ali spremenim imena datotek v
male èrke?
* 3.7 Zakaj dobim ob ukazu ,,rsh gostitelj ukaz`` [kak¹no èudno
sporoèilo o napaki]?
* 3.8 Kako naj {nastavim spremenljivko okolja, spremenim imenik}
znotraj programa ali skripta ukazne lupine in dose¾em, da bo to
upo¹tevala moja trenutna ukazna lupina?
* 3.9 Kako lahko v csh loèeno preusmerim stdout in stderr?
* 3.10 Kako znotraj .cshrc ugotovim, ali sem prijavna ukazna lupina?
* 3.11 Kako v lupini naredim ujemalni vzorec, ki se ujema z vsemi
datotekami, razen z ,,.`` in ,,..``?
* 3.12 Kako poi¹èem zadnji argument v skriptu Bournove ukazne
lupine?
* 3.13 Kaj je narobe, èe imam ,.` v svoji poti $PATH?
* 3.14 Kako lahko iz skripta ukazne lupine zapiskam na terminalu?
* 3.15 Zakaj ne morem uporabiti programa ,,talk`` za pogovor s
prijateljem na stroju X?
* 3.16 Zakaj da koledar napaèen izpis?
4. Vmesna vpra¹anja
* 4.1 Kako lahko ugotovim èas, ko je bila datoteka ustvarjena?
* 4.2 Kako lahko uporabim rsh, ne da bi rsh poèakal konec
oddaljenega ukaza?
* 4.3 Kako lahko skraj¹am datoteko?
* 4.4 Zakaj simbol ,,{}`` ukaza find ne naredi to, kar ¾elim?
* 4.5 Kako lahko za¹èitim simboliène povezave?
* 4.6 Kako lahko ,,obnovim`` pobrisano datoteko?
* 4.7 Kako lahko proces ugotovi, ali teèe v ozadju?
* 4.8 Zakaj preusmerjanje v zanki ne dela, kot bi moralo? (Bournova
lupina)
* 4.9 Kako po¾enem passwd, ftp, telnet, tip in druge interaktivne
programe v skriptu ukazne lupine v ozadju?
* 4.10 Kako lahko v skriptu ali programu ugotovim ID procesa, ki
pripada programu z doloèenim imenom?
* 4.11 Kako preverim izhodni status oddaljenega ukaza, pognanega z
rsh?
* 4.12 Je mogoèe programu awk podati tudi spremenljivke ukazne
lupine?
* 4.13 Kako se znebim procesov-zombijev, ki vztrajajo?
* 4.14 Kako dobim vrstice iz cevovoda tako, kot se pi¹ejo, namesto
le v veèjih blokih?
* 4.15 Kako lahko vstavim datum v ime datoteke?
* 4.16 Zakaj se nekateri skripti zaènejo z ,,#!...``?
5. Napredna vpra¹anja; radi jih vpra¹ujejo ljudje, ki mislijo, da ¾e poznajo
vse odgovore
* 5.1 Kako berem znake s terminala, ne da bi bilo uporabniku treba
pritisniti RETURN?
* 5.2 Kako preverim, èe je treba prebrati znak, ne da bi ga zares
prebral?
* 5.3 Kako ugotovim ime odprte datoteke?
* 5.4 Kako lahko tekoèi program ugotovi svojo lastno pot?
* 5.5 Kako uporabim popen() za odprtje procesa za branje in pisanje?
* 5.6 Kako izvedem v C-ju sleep() za manj kot sekundo?
* 5.7 Kako pripravim skripte ,setuid` ukazne lupine do delovanja?
* 5.8 Kako lahko ugotovim, kateri uporabnik ali proces ima odprto
datoteko ali uporablja doloèen datoteèni sistem (da ga lahko
odklopim)?
* 5.9 Kako izsledim ljudi, ki me tipajo (s finger)?
* 5.10 Je mogoèe ponovno prikljuèiti proces na terminal, ko je bil
ta odklopljen, tj. po zagonu programa v ozadju in odjavi?
* 5.11 Je mogoèe ,,vohuniti`` na terminalu, gledajoè izhod, ki se
prikazuje na drugem terminalu?
6. Vpra¹anja, povezana z razliènimi ukaznimi lupinami in njihovimi razlikami
* 6.1 Se lahko ukazne lupine klasificirajo v kategorije?
* 6.2 Kako ,,vkljuèim`` en skript ukazne lupine iz drugega
lupinskega skripta?
* 6.3 Ali vse ukazne lupine podpirajo vzdevke (angl. aliases)? Lahko
uporabimo tudi kaj drugega?
* 6.4 Kako se prirejajo spremenljivke ukaznih lupin?
* 6.5 Kako ugotovim, ali poganjam interaktivno ukazno lupino?
* 6.6 Katere datoteke ,,s piko`` uporabljajo razliène ukazne lupine?
* 6.7 Zanima me veè o razlikah med razliènimi ukaznimi lupinami.
7. Pregled razlièic Unixa
* 7.1 Opozorilo in uvod
* 7.2 Zelo kratek pogled na zgodovino Unixa
* 7.3 Glavne vrste Unixa
* 7.4 Glavni igralci in standardi Unixa
* 7.5 Ugotovitev vrste va¹ega Unixa
* 7.6 Kratki opisi nekaterih znanih (komercialnih/prostih) Unixov
* 7.7 Unixi, delujoèi v realnem èasu
* 7.8 Slovarèek Unixa
8. Primerjava sistemov za upravljanje konfiguracij (RCS, SCCS).
* 8.1 RCS vs. SCCS: Uvod
* 8.2 RCS vs. SCCS: Kako sta primerljiva vmesnika?
* 8.3 RCS vs. SCCS: Kaj je v datoteki popravkov?
* 8.4 RCS vs. SCCS: Katere so kljuène besede?
* 8.5 Kaj je simbolièno ime v RCS?
* 8.6 RCS vs. SCCS: Kaj pa hitrost?
* 8.7 RCS vs. SCCS: Identifikacija razlièic
* 8.8 RCS vs. SCCS: Kako se obna¹ata v te¾avah?
* 8.9 RCS vs. SCCS: Kako se razumeta z ukazom make(1)?
* 8.10 RCS vs. SCCS: Pretvorba
* 8.11 RCS vs. SCCS: Podpora
* 8.12 RCS vs. SCCS: Primerjava ukazov
* 8.13 RCS vs. SCCS: Priznanja
* 8.14 Ali lahko dobim veè podatkov o sistemih za upravljanje
konfiguracij?
_________________________________________________________________
1. Administrativni podatki
1.1 O tem spisu
Pred vami je slovenski prevod spisa Unix FAQ, pogosto zastavljenih
vpra¹anj z odgovori v novièarskih skupinah comp.unix.questions in
comp.unix.shell. Prosim, ne ponavljajte teh vpra¹anj, ker so bila
zastavljena ¾e velikokrat, in prosim, ne pljuvajte po ljudeh, ki morda
niso videli tega obvestila. Hvala!
Èeprav so vsa vpra¹anja legitimna, ka¾e, da se vsako leto znova
pojavljajo v novièarskih skupinah comp.unix.questions in
comp.unix.shell, navadno z odgovori, od katerih je le nekaj pravilnih,
in skupaj z jadikovanjem o tem, kako so venomer postavljena enaka
vpra¹anja. Ob tem boste morda ¾eleli prebrati meseèni èlanek ,,Answers
to Frequently Asked Questions`` v novièarski skupini
news.announce.newusers, ki vam bo povedal, kaj pomeni ,,UNIX``.
Pri pestrosti sistemov Unix na svetu je te¾ko zagotoviti, da bodo ta
vpra¹anja delovala na vseh sistemih. Vselej preberite strani va¹ega
lokalnega referenènega sistemskega priroènika, preden posku¹ate
storiti karkoli tukaj priporoèenega. Èe imate predloge ali popravke za
katerikoli tukaj¹nji odgovor, ga, prosim, po¹ljite na
tmatimar@isgtec.com.
Slovenski prevod je nastal konec leta 1998, ko so nekateri odgovori ¾e
zastareli. Prevajalec svetuje, da nasvete uporabljate z zrnom soli.
Avtor originalnih Unix FAQ naèrtuje novo izdajo, ki jo bomo posku¹ali
prevesti, èe boste pokazali zanimanje za tole razlièico. Prevajalec
prosi za kakr¹nekoli pripombe k prevodu - po¹ljite jih na
roman.maurer@fmf.uni-lj.si.
1.2 Pravna za¹èita
Zbirko originalnih nasvetov je pravno za¹èitil (c) 1994 Ted Timar,
razen dela ,,Pregled razlièic Unixa``, ki sta ga za¹èitila (c) 1994,
Pierre Lewis in Ted Timar. Vse pravice so pridr¾ane. Dovoljenje za
raz¹irjanje te zbirke imate, èe jo brezplaèno raz¹irjate v elektronski
obliki, èe ste naredili vse razumne poskuse, da bi uporabili njeno
zadnjo razlièico, èe so hranjene vse tu navedene zasluge in to
sporoèilo o pravni za¹èiti. O drugih vpra¹anjih distribucije se bo
premislilo. Vsem razumnim zahtevam se bo ugodilo.
Vsi nasveti so bili priporoèeni z dobrimi nameni, vendar za njihovo
toènost ne jamèijo niti pisci prispevkov niti avtor te zbirke niti
prevajalec. Uporabniki v celoti prevzemajo odgovornost za morebitno
povzroèeno ¹kodo.
Slovenski prevod te zbirke z dne 26. septembra 1998 je delo Romana
Maurerja. Za njegovo raz¹irjanje veljajo enaki pogoji kot za izvirno
zbirko.
1.3 Dostopnost
Veliko zbirk pogosto zastavljenih vpra¹anj (kraj¹e PZV; angl. FAQ -
Frequently Asked Questions), vkljuèno s to, je dostopnih z anonimnim
FTP-jem z arhivarskega mesta
ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/, ki je zrcaljen tudi na
slovenskem stre¾niku ftp://ftp.arnes.si/usenet/news.answers/. Ime, pod
katerim se arhivira PZV, vidite v vrstici ,,Archive-Name:`` na vrhu
èlanka. Original teh PZV je shranjen pod imeni
,,unix-faq/faq/part[1-7]``.
Formatirane razlièice originalnega spisa Unix FAQ v formatu Texinfo,
tekstovnem formatu in formatu za *roff so dostopne z anonimnim FTP-jem
v imeniku ftp://ftp.wg.omron.co.jp/pub/unix-faq/docs/.
Slovenska razlièica v formatih TXT, SGML, Postscript in DVI je
dostopna na mestu za anonimni FTP v podimenikih
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/FAQ-sl/ (i¹èite datoteke
Unix-FAQ-sl.*) ali v svetovnem spletu na naslovu
http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Unix-FAQ-sl.html.
1.4 Zahvale
Subject: Who helped you put this list together?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Ta spis je ena prvih zbirk pogosto zastavljenih vpra¹anj (PZV; angl.
Frequently Asked Questions - FAQ). Prviè je bil sestavljen julija
1989.
Ted Timar <tmatimar@isgtec.com> je prevzel vzdr¾evanje tega seznama.
Skoraj vse delo (in zasluge) za sestavljanje te zbirke gredo Stevu
Haymanu.
Veliko zahval dolgujemo tudi ducatom bralcev Useneta. Ti so prispevali
vpra¹anja, odgovore, popravke in predloge za ta seznam. Posebna
zahvala gre Maartenu Litmaathu, Guyu Harrisu in Jonathanu Kamensu, ki
so spisali posebej obse¾ne prispevke.
Temo ,,Vpra¹anja, povezana z razliènimi ukaznimi lupinami in njihovimi
razlikami`` je prete¾no zapisal Matthew Wicks <wicks@dcdmjw.fnal.gov>.
Temo ,,Pregled razlièic Unixa`` je prete¾no zapisal Pierre (P.) Lewis
<lew@bnr.ca>.
Kjer je le mogoèe, je na vrhu odgovora naveden avtor posameznega
odgovora na vpra¹anje in datum zadnjega popravka. ®al sem s to prakso
zaèel ¹ele nedavno, zato je veliko podatkov nepopolnih. Bil sem tudi
brezbri¾en do podatkov o avtorjih popravkov odgovorov. Opravièujem se
vsem, ki ste napisali dragocene prispevke, a niste primerno omenjeni.
Originalni dokument je dostopen v formatu *roff (paketi makro ukazov
ms in mm). Andrew Cromarty ga je pretvoril v format Texinfo. Marty
Leisner <leisner@sdsp.mc.xerox.com> je oèistil razlièico v formatu
Texinfo.
Pisci obse¾nej¹ih prispevkov tega spisa so lahko omenjeni drugje ali
pa tudi ne, a so:
* Steve Hayman <shayman@Objectario.com>
* Pierre Lewis <lew@bnr.ca>
* Jonathan Kamens <jik@mit.edu>
* Tom Christiansen <tchrist@mox.perl.com>
* Maarten Litmaath <maart@nat.vu.nl>
* Guy Harris <guy@auspex.com>
Dne 26. septembra 1998 s popravki 16. februarja 1999 je Roman Maurer
<roman.maurer@fmf.uni-lj.si> ta spis prevedel v sloven¹èino. Hvala
Ale¹u Ko¹irju <kosir@hermes.si> za ¹tevilne popravke prevoda!
_________________________________________________________________
2. Splo¹na vpra¹anja
2.1 Kaj pomeni ¹tevilka v oklepajih pri sklicevanju na ,rm(1)` ali ,ctime(3)`?
Subject: When someone refers to 'rn(1)' ... the number in parentheses mean?
Date: Tue, 13 Dec 1994 16:37:26 -0500
©tevilka je videti kot neke vrste klic funkcije, a to ni. Te ¹tevilke
pomenijo poglavje ,,Priroènika za Unix`` (angl. ,,Unix manual``), kjer
najdete primerno dokumentacijo. Napi¹ete lahko
man 3 ctime
in s tem pogledate stran o ,,ctime`` v tretjem poglavju priroènika.
Tradicionalna poglavja priroènika so:
1
Ukazi na uporabni¹kem nivoju
2
Sistemski klici
3
Funkcije v knji¾nicah
4
Naprave in gonilniki naprav
5
Datoteèni formati
6
Igre
7
Razliène zadeve - paketi makro ukazov itd.
8
Ukazi za vzdr¾evanje in tek sistema
Nekatere razlièice Unixa uporabljajo ne¹tevilska imena razdelkov.
Xenix, na primer, uporablja ,,C`` za ukaze in ,,S`` za funkcije.
Nekatere novej¹e razlièice Unixa se razlikujejo in razumejo ukaz v
obliki ,,man -s# naslov`` namesto ,,man # title``.
Vsako poglavje ima uvod, ki ga lahko preberete z ukazom
man # intro
kjer je # ¹tevilka poglavja.
©tevilka je vèasih potrebna, da lahko loèite med ukazom in funkcijo v
knji¾nici ali sistemskim klicem z enakim imenom. Va¹ sistem ima na
primer morda ,,time(1)``, stran referenènega priroènika o ukazu ,time`
za merjenje èasov izvajanja programov, in tudi ,,time(3)``, stran
referenènega priroènika o podprogramu ,time`, s katerim prika¾ete
trenutni èas. Uporabite lahko razlièici ,,man 1 time`` ali ,,man 3
time`` in s tem doloèite, katera stran priroènika vas zanima.
Pogosto boste na¹li druge razdelke za lokalne programe ali celo
podrazdelke zgornjih razdelkov - Ultrix ima med drugim razdelke 3m,
3n, 3x in 3yp.
2.2 Kaj pomeni {kak¹en nerazumljiv ukaz na Unixu}?
Subject: What does {some strange unix command name} stand for?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
awk
"Aho Weinberger & Kernighan"
Jezik in program, ki ga interpretira, se imenujeta po
zaèetnicah priimkov njegovih avtorjev, ki so Al Aho, Peter
Weinberger in Brian Kernighan.
grep
"Global Regular Expression Print"
Izraz grep izhaja iz ukaza za ed, ki je izpisal vse vrstice, ki
so ustrezale podanemu iskalnemu vzorcu
g/re/p
kjer pomeni ,,re`` ,,regularni izraz`` (angl. regular
expression).
fgrep
"Fixed GREP"
fgrep i¹èe le fiksne vzorce. Èrka ,f` ni okraj¹ava za ,,fast``
(slov. ,,hitro``) - pravzaprav je ,,fgrep foobar *.c`` navadno
poèasnej¹i kot ,,egrep foobar *.c`` (Da, to je nekam
presenetljivo. Poskusite!)
Fgrep je vseeno uporaben, ko i¹èete v datoteki veèje ¹tevilo
iskalnih vzorcev, kot jih prenese egrep.
egrep
"Extended GREP"
egrep uporablja imenitnej¹e regularne izraze kot grep. Mnogi
ljudje vselej uporabljajo egrep, saj uporablja bolj¹e algoritme
kot grep ali fgrep in je navadno najhitrej¹i od njih.
cat
"CATenate"
Obrobna angle¹ka beseda ,,catenate`` pomeni ,,spenjati (z
verigo)`` ali ,,povezovati v zaporedja``, kar je toèno to, kar
naredi ,,cat`` z eno datoteko ali z veè datotekami. Ne
zamenjujte ga s C/A/T, (angl. Computer Aided Typesetter, slov.
raèunalni¹ko podprti pisalni stroj).
gecos
"General Electric Comprehensive Operating Supervisor"
Ko je podjetje General Electric prodalo svojo enoto za velike
sisteme podjetju Honeywell, je ta izpustil ,,E`` iz ,,GECOS``.
Datoteka z gesli za Unix ima polje ,,pw_gecos``. To polje je
resnièni ostanek zgodnjih èasov. Dennis Ritchie je poroèal:
Vèasih smo poslali tiskalni¹ki izhod ali paketna opravila na stroj
GCOS. Polje gcos v datoteki z gesli je bilo mesto, v katerega smo
stlaèili podatke za kartico $IDENT. Ni ravno elegantno.
nroff
"New ROFF"
troff
"Typesetter new ROFF"
To sta naslednika programa ,,roff``, ki je bil ponovna izvedba
programa ,,runoff`` s sistema Multics in s katerim ste
,,iztirili`` (angl. ,,run off``) dober izvod va¹ega dokumenta.
tee
T
Po izrazoslovju vodovodnih in¹talaterjev - cepilec pipe v
obliki èrke T.
bss
"Block Started by Symbol"
Dennis Ritchie pravi:
Pravzaprav ta akronim (tako kot smo ga vzeli; morda ima druge
verjetne etimologije) pomeni ,,Blok se je zaèel s simbolom`` (angl.
,,Block Started by Symbol``). To je bila psevdo-operacija v FAP
(Fortran Assembly [-hm?] Program), zbirnik za stroje IBM
704-709-7090-7094. Definiral je svoje oznake in rezerviral prostor
za dano ¹tevilo besed. Obstajal je ¹e psevdo-operator BES, ,,Block
Ended by Symbol`` (slov. ,,Blok se je konèal s simbolom``), ki je
poèel podobno, a tako, da je bila oznaka definirana z zadnjo
prirejeno besedo + 1. (Na teh strojih so bile fortranske tabele
shranjene v obratnem vrstnem redu in so bile 1-zaèetek.)
Uporaba je razumno primerna in je podobna kot pri standardnem
nalagalniku Unixa, kjer prirejeni pomnilnik ni potrebno vstaviti
dobesedno v objekt, paè pa je dostopen prek kazalca (angl. ,,the
space assigned didn't have to be punched literally into the object
deck but was represented by a count somewhere``).
biff
"BIFF"
Ta ukaz, ki vklopi asinhrono obvestilo o po¹ti, je bil
pravzaprav poimenovan po psu v Berkeleyu. Eric Cooper z
univerze Carnegie Mellon takole pripoveduje:
Potrdim lahko izvor imena biff, èe vas zanima. Biff je bilo ime psu
Heidi Stettner, ko je bila Heidi (in jaz in Bill Joy) ¹tudentka na
U. C. Berkeley in so razvijali zgodnje verzije BSD. Biff je bil
popularen med stanovalci Evans Hall in je bil znan po tem, da je
vselej lajal na po¹tarja. Od tod ime tega ukaza.
rc (kot v ,,.cshrc`` ali ,,/etc/rc``)
"RunCom"
,,rc`` izhaja iz ,,runcom`` s sistema MIT CTSS pribli¾no okrog
leta 1965. Brian Kernighan & Dennis Ritchie sta takole
pripovedovala Vicki Brown:
Obstajal je pripomoèek, ki je izvedel ukaze, shranjene v datoteki;
imenoval se je ,,runcom``, okraj¹ava za ,,run commands`` (slov.
po¾eni ukaze), in tak¹no datoteko smo zaèeli klicati ,,neki
runcom``.
,,rc`` v Unixu je ostalina te uporabe.
,,rc`` je tudi ime ukazne lupine novega operacijskega sistema
Plan 9.
Perl
"Practical Extraction and Report Language" ali
Perl
"Pathologically Eclectic Rubbish Lister"
Jezik Perl je zelo popularno orodje avtorja Larryja Walla. Je
prosto dostopno in popolnoma prenosljivo. Uporablja se za
obdelovanje besedil in delo z datotekami, ter premo¹èa prepad
med ukazno lupino in programiranjem v jeziku C (ali med
preprostim ukazom iz ukazne vrstice in puljenjem svojih las).
Za nadaljne informacije glejte novièarsko skupino Useneta
comp.lang.perl.misc.
Knjiga ,,Life with Unix`` Dona Libesa vsebuje mnogo veè tak¹nih
poslastic.
2.3 Kako deluje most med novièarsko skupino ,,comp.unix.questions`` in
elektronskim seznamom ,,info-unix``?
Subject: How does the gateway between "comp.unix.questions" ... work ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Elektronska seznama ,,info-unix`` in ,,unix-wizards`` sta posebni
po¹tni razlièici skupin comp.unix.questions in comp.unix.wizards. Med
vsebino elektronskih po¹tnih seznamov in novièarskih skupin ne bi
smelo biti razlik.
Èe se ¾elite prijaviti na enega teh seznamov, po¹ljite pismo na
info-unix-request@brl.mil ali unix-wizards-request@brl.mil. Ne
prièakujte takoj¹njega odgovora.
Tukaj so podrobnosti, zahvaljujoè vzdr¾evalcu seznama, Bobu Reschlyju:
Po¹iljanje na seznama info-UNIX in UNIX-wizards
Vse, kar po¹ljete na seznam, se objavi; pisem ne moderiram - BRL
deluje le kot prepisovalnik. Prispevki naroènikov z Interneta naj bodo
poslani na naslov seznama (info-UNIX ali UNIX- wizards); naslova z
,-request` sta le za dopisovanje z vzdr¾evalcem seznama [mano]. Pisma,
poslana prek Useneta, naj bodo naslovljene na primerno novièarsko
skupino ( comp.unix.questions ali comp.unix.wizards).
Naroèniki z Interneta dobivajo pisma dveh vrst: posamezna sporoèila in
povzetke pisem. Pisma, ki prispejo na BRL prek Interneta in BITNET-a
(èez most BITNET-Internet), se takoj razpo¹ljejo na vse naslove na
po¹tnem seznamu. Pisma z Useneta se zberejo v povzetke in ti se dnevno
po¹ljejo na naslove èlanov na seznamu.
Promet z BITNET-a je precej podoben prometu prek Interneta. Glavna
razlika je, da vzdr¾ujem le en naslov za pisma, naslovljena na vse
naroènike BITNET-a. Ta naslov ka¾e na veèji seznam, ki vsebuje
posamezne naroènike BITNET-a. Tako mora v vsaki smeri le po eno pismo
med BITNET-om in Internetom.
Naroèniki USENET-a vidijo le posamezna pisma. Vsa pisma, odposlana z
Internetu, se razpo¹iljajo na na¹ stroj z USENET-om. Potem se uvrstijo
v primerno novièarsko skupino. ®al pri sporoèilih, ki gredo prek
mostu, po¹iljatelj postane ,,news@brl-adm``. To je trenutno neizbe¾ni
stranski uèinek premostitvenega programja.
Kar se tièe publike, USENET ima izjemno veliko bralcev - domnevam, da
veè tisoè gostiteljev in na desetine tisoèev bralcev. Glavni seznam,
ki ga vzdr¾ujemo tu na BRL, poganja okoli 150 vnosov, od katerih jih
je pribli¾no 10% lokalnih redistribucijskih seznamov. Nimam natanènega
obèutka za velikost redistribucije po BITNET-u, a domnevam, da je
pribli¾no enake velikosti in sestave kot glavni seznam. Promet vsebuje
v povpreèju od 150 Kb do 400 Kb sporoèil na teden.
2.4 Katere so uporabne knjige o Unixu ali C-ju?
Subject: What are some useful Unix or C books?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Mitch Wright (mitch@cirrus.com) vzdr¾uje dober seznam knjig o Unixu in
C-ju, z opisi in z nekaterimi kratkimi pregledi. Trenutno je na
njegovem seznamu 167 knji¾nih naslovov.
Kopijo tega seznama dobite z anonimnim FTP-ju na naslovu
ftp://ftp.rahul.net/pub/mitch/YABL/yabl (192.160.13.1). Popravke in
predloge po¹iljajte na mitch@cirrus.com.
Samuel Ko (kko@sfu.ca) vzdr¾uje ¹e en seznam knjig za Unix. Ta seznam
vsebuje le priporoèene knjige in je torej kraj¹i, knjige pa so
razvr¹èene po kategorijah, kar je morda primernej¹e, èe i¹èete doloèen
tip knjige.
Kopijo tega seznama dobite na naslovu
ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/books/unix. Popravke in
predloge po¹iljajte na kko@sfu.ca.
Èe ne morete uporabiti anonimnega FTP-ja, po¹ljite vrstico ,,help`` na
ftpmail@decwrl.dec.com za navodila o prena¹anju datotek po elektronski
po¹ti.
2.5 Kaj se je zgodilo s seznamom izgovarjave, ki je bil del tega spisa?
Subject: What happened to the pronunciation list ... ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Od nastanka v letu 1989 dalje so originalna angle¹ka PZV vkljuèevala
izèrpen seznam izgovarjave, ki ga je vzdr¾eval Maarten Litmaath
(hvala, Maarten!). Prvi seznam je pripravil Carl Paukstis
<carlp@frigg.isc-br.com>.
Seznam se je upokojil, saj njegov naslov ,,Vpra¹anja o Unixu`` ne
ustreza. ©e vedno ga lahko najdete kot del ¹iroko raz¹irjene datoteke
,,Jargon`` (vzdr¾uje jo Eric S. Raymond, <eric@snark.thyrsus.com>), ki
je veliko primernej¹i forum na temo ,,Kako naj izgovorim /* ?``.
Èe ¾elite kopijo seznama, se pove¾ite z 133.210.4.4, in jo poi¹èite v
imeniku
ftp://ftp.wg.omron.co.jp/pub/unix-faq/docs/Pronunciation-Guide.
_________________________________________________________________
3. Relativno osnovna vpra¹anja, ki jih navadno spra¹ujejo zaèetniki
3.1 Kako odstranim datoteko z imenom, ki se zaène z ,-`?
Subject: How do I remove a file whose name begins with a "-" ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Poi¹èite tak naèin imenovanja datoteke, da se ne zaène s pomi¹ljajem.
Najpreprostej¹i odgovor je primer
rm ./-imedatoteke
(seveda predvidevamo, da je ,,-imedatoteke`` v tem primeru v trenutnem
imeniku).
Ta naèin izogibanja dvoumnemu ,-` na zaèetku imen deluje tudi pri
drugih ukazih.
Veliko ukazov, posebej tistih, ki so bili napisani z uporabo rutine
,,getopt(3)`` za razèlembo argumentov, sprejme tudi argument ,,--``,
ki pomeni ,,to je zadnja izbira, vse po tem ni veè izbira``. Va¹a
razlièica rm potemtakem morebiti razume tudi
rm -- -imedatoteke
Nekatere razlièice rm, ki ne uporabljajo getopt(), razumejo podobno
tudi en sam ,,-``, torej lahko poskusite kar z ,,rm - -imedatoteke``.
3.2 Kako odstranim datoteko, ki ima v svojem imenu èudne znake?
Subject: How do I remove a file with funny characters in the filename ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Èe je ,,èuden znak`` znak ,/`, preskoèite na zadnji del odgovora. Èe
je èuden znak nekaj drugega, na primer presledek ali kontrolni znak
ali znak s pri¾ganim osmim bitom (to so npr. slovenske èrke
,,蹾ȩ®``), nadaljujte z branjem.
Prvi klasièni odgovor je uporaba ukaza na naèin
rm -i vzorec*ki*ustreza*le*datoteki*ki*jo*¾elite
Ukaz vpra¹a za vsako datoteko, ki ustreza vzorcu, èe jo ¾elite
odstraniti. Nasvet morda v va¹i ukazni lupini ne bo deloval zaradi
znakov s pri¾ganim osmim bitom, saj ga ukazna lupina lahko odre¾e.
Drugi klasièni odgovor je
rm -ri .
ki vas za vsako datoteko v trenutnem imeniku vpra¹a, ali naj jo
odstrani.
V angle¹kem okolju odgovorite z ,y` pri problematièni datoteki in z
,n` pri vseh ostalih datotekah. ®al to ne deluje pri veliko razlièicah
rm. Hkrati se bo ukaz izvedel za vse datoteke na vseh podimenikih
trenutnega imenika, torej boste morda zaèasno hoteli te imenike
narediti nedostopne z ,,chmod a-x``, da vas ne bodo motili.
Vselej globoko vdihnite in razmislite, kaj poènete, ter dvakrat
preverite, kaj ste zapisali v ukazni vrstici, kadar uporabljate
zastavico ,,-r`` ukaza rm ali znaka * ali ? (angl. wildcard).
Tretji klasièni odgovor je
find . -type f ... -ok rm '{}' \;
kjer je ,,...`` skupina oznak, ki enolièno doloèa ime datoteke. Ena od
mo¾nosti je, da za problematièno datoteko poi¹èete njeno ¹tevilko
inode (z uporabo ukaza ,,ls -i .``) in potem uporabite
find . -inum 12345 -ok rm '{}' \;
ali
find . -inum 12345 -ok mv '{}' novo-ime-datoteke \;
,,-ok`` je varnostno preverjanje - program vas bo vpra¹al za potrditev
ukaza, preden ga bo izvedel. Spra¹evanju se lahko izognete z uporabo
,,-exec``, èe radi ¾ivite nevarno, ali èe domnevate, da ime datoteke
vsebuje zaporedje èudnih znakov, ki vam bodo ob izpisu zme¹ali zaslon.
Kaj, èe ime datoteke vsebuje znak ,/`?
Te datoteke so res posebni primeri in jih lahko ustvari le hro¹èata
koda v jedru (tipièno jih naredijo implementacije NFS, ki ne poèistijo
neveljavnih znakov iz imen datotek na oddaljenih strojih). Najprej
posku¹ajte natanko razumeti, zakaj je ta problem tako izjemen.
Spomnite se, da so imeniki v Unixu preprosto pari imen datotek in
¹tevilk inode. Imenik tipièno vsebuje podobno informacijo:
ime datoteke inode
datoteka1 12345
datoteka2.c 12349
datoteka3 12347
Teoretièno sta ,/` in ,\0` le dva znaka, ki se ne moreta pojaviti v
imenu datoteke - znak ,/` zato, ker se uporablja za loèevanje imenikov
in datotek, in znak ,\0` zato, ker konèuje ime datoteke.
®al nekatere izvedbe omre¾nega datoteènega sistema NFS pre¹erno
ustvarjajo datoteke z vkljuèenimi nagibnicami kot odgovor na zahteve
oddaljenih strojev. Na primer, to se lahko zgodi, ko se nekdo na Macu
ali drugem ne-Unixu odloèi narediti oddaljeno datoteko NFS na va¹em
Unixu, z datumom v imenu datoteke. Va¹ imenik na Unixu ima potem v
sebi tole:
ime datoteke inode
91/02/07 12357
Tak¹ne datoteke ne bo pobrisalo nobeno zgoraj opisano èaranje z
ukazoma find in rm, saj morata tako tadva pripomoèka kot tudi vsi
drugi programi na Unixu razumeti znak ,/` na obièajen naèin.
Vsak obièajen program bo ¾elel narediti unlink("91/02/07"), kar jedro
razume kot ,,pobri¹i datoteko 07 v podimeniku 02 imenika 91``, toda to
ni tisto, kar hoèemo - imamo datoteko imenovano ,,91/02/07`` v
trenutnem imeniku. To je komaj zaznavna, a kljuèna razlika.
Kaj lahko naredite v tem primeru? Najprej se poskusite vrniti na Maca,
ki je ustvaril ta nev¹eèni vnos, in sku¹ajte preprièati Maca in va¹
lokalni stre¾nik NFS, da datoteko preimenujeta v nekaj, kar ne vsebuje
nagibnic.
Èe to ne deluje ali morda ni izvedljivo, boste potrebovali pomoè
va¹ega sistemskega upravitelja, ki bo moral poskusiti kaj od
naslednjega. Uporabite ,,ls -i``, da boste izvedeli ¹tevilko inode
nesreène datoteke, potem odklopite datoteèni sistem (z umount),
uporabite ,,clri`` za izbris inodea, in popravite datoteèni sistem s
,,fsck`` in s stisnjenimi pestmi. Postopek unièi podatke o datoteki.
Èe jih ¾elite obdr¾ati, lahko poskusite:
* ustvarite nov imenik v istem star¹evskem imeniku, kot ga ima
imenik, ki vsebuje datoteko na slabem glasu,
* iz starega imenika v novega premaknite vse, kar lahko (se pravi
vse, razen datoteke s slabim imenom),
* na imeniku z datoteko s slabim imenom napravite ,,ls -id`` , da
dobite njegovo ¹tevilko inumber,
* odklopite datoteèni sistem,
* uporabite ,,clri`` na imeniku, ki vsebuje sporno datoteko,
* obnovite datoteèni sistem s ,,fsck``.
Potem boste datoteko poiskali takole:
* namestite datoteèni sistem;
* preimenujte imenik, ki ste ga ustvarili, tako da bo imel enako
ime, kot stari imenik (saj je stari imenik dokonèno pobrisal
,,fsck``);
* premaknite datoteko iz imenika ,,lost+found`` v imenik s
primernej¹im imenom.
Alternativa temu pristopu je popravljanje imenika na zahteven naèin z
brkljanjem po surovem datoteènem sistemu (angl. raw file system).
Uporabite ,,fsdb``, èe ga imate.
3.3 Kako dobim rekurziven izpis vsebine imenika?
Subject: How do I get a recursive directory listing?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Nekaj od tega bo naredilo to, kar ¾elite:
ls -R (vse razlièice ,ls` nimajo ,-R`)
find . -print (to mora delovati povsod)
du -a . (poka¾e ime in velikost)
Èe i¹èete vzorec z jokerji (angl. wildcard), ki bo ustrezal vsem
datotekam ,,.c`` v tem imeniku in pod njim, ga ne boste na¹li, paè pa
lahko uporabite:
% nek-ukaz `find . -name '*.c' -print`
,,find`` je zmogljiv program. Pouèite se o njem.
3.4 Kako lahko v svoj pozivnik vkljuèim ime trenutnega imenika?
Subject: How do I get the current directory into my prompt?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Odvisno od tega, katero ukazno lupino uporabljate. V nekaterih ukaznih
lupinah je to preprosto, v drugih pa te¾ko ali celo nemogoèe.
* C Shell (csh):
Vstavite tole v svojo datoteko .cshrc - preuredite spremenljivko
pozivnika po svojem okusu.
alias setprompt 'set prompt="${cwd}% "'
setprompt # nastavitev uvodnega pozivnika
alias cd 'chdir \!* && setprompt'
Èe uporabljate pushd in popd, boste potrebovali tudi:
alias pushd 'pushd \!* && setprompt'
alias popd 'popd \!* && setprompt'
Nekatere lupine csh nimajo spremenljivke $cwd - namesto tega lahko
uporabite `pwd`.
Èe ¾elite dobiti v va¹ pozivnik le zadnjo komponento va¹ega
trenutnega imenik (,,mail% `` namesto ,,/usr/spool/mail% ``),
lahko uporabite
alias setprompt 'set prompt="$cwd:t% "'
Pomen operatorjev && in || v nekaterih starej¹ih lupinah csh je
zamenjan. Poskusite:
false && echo napaka
Èe izpi¹e ,,napaka``, morate zamenjati && in || (in dobiti bolj¹o
razlièico csh.)
* Bourne Shell (sh):
Èe imate novej¹o razlièico Bournove ukazne lupine (SVR2 ali
novej¹o), lahko uporabite za izdelavo svojega ukaza funkcijo
lupine, denimo ,,xcd``:
xcd() { cd $* ; PS1="`pwd` $ "; }
Èe imate starej¹o Bournovo ukazno lupino, je to zapleteno, a
mogoèe. Dodajte v va¹o datoteko .profile:
LOGIN_SHELL=$$ export LOGIN_SHELL
CMDFILE=/tmp/cd.$$ export CMDFILE
# 16 je SIGURG, izberite signal, ki se navadno ne uporablja
PROMPTSIG=16 export PROMPTSIG
trap '. $CMDFILE' $PROMPTSIG
in potem postavite ta izvedljivi skript (brez zamikanja!), recimo
mu ,,xcd`` nekam v va¹o pot (PATH).
: xcd directory - change directory and set prompt
: by signalling the login shell to read a command file
cat >${CMDFILE?"not set"} <<EOF
cd $1
PS1="\`pwd\`$ "
EOF
kill -${PROMPTSIG?"not set"} ${LOGIN_SHELL?"not set"}
Zdaj spreminjajte imeniku z ukazom ,,xcd /nek/imenik``.
* Korn Shell (ksh):
Vstavite to v va¹o datoteko .profile:
PS1='$PWD $ '
Èe ¾elite le zadnjo komponento imenika, uporabite
PS1='${PWD##*/} $ '
* T C shell (tcsh)
Tcsh je popularna izbolj¹ana razlièica csh z nekaterimi dodatnimi
vgrajenimi spremenljivkami (in veliko drugih zmo¾nosti):
%~ trenutni imenik, uporablja ~ za $HOME
%/ polna pot trenutnega imenika
%c ali %. konèna komponenta trenutnega imenika
tako, da lahko preprosto uka¾ete
set prompt='%~ '
* BASH (FSF-jeva ukazna lupina ,,Bourne Again SHell``)
Simbol \w v $PS1 daje polno ime poti trenutnega imenika, z uporabo
~ za $HOME; \W daje osnovno ime (angl. basename) trenutnega
imenika. Torej lahko poleg zgornjih re¹itev za sh in ksh uporabite
tudi
PS1='\w $ '
ali
PS1='\W $ '
3.5 Kako s skriptom ukazne lupine preberem znake s terminala?
Subject: How do I read characters from the terminal in a shell script?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
V sh, uporabite read. Navadno se uporabi podobna zanka:
while read vrstica
do
echo $vrstica
...
done
V csh uporabite $<, kot tukaj:
while ( 1 )
set vrstica = "$<"
if ( "$vrstica" == "" ) break
...
end
®al se v csh ne da razloèevati med prazno vrstico in koncem datoteke.
Èe uporabljate sh in bi radi prebrali en sam znak s terminala, lahko
poskusite nekaj podobnega:
echo -n "Vstavite znak: "
stty cbreak # ali stty raw
beriznak=`dd if=/dev/tty bs=1 count=1 2>/dev/null`
stty -cbreak
echo
echo "Hvala, da ste vtipkali $beriznak ."
3.6 Kako preimenujem *.foo v *.bar ali spremenim imena datotek v male èrke?
Subject: How do I rename "*.foo" to "*.bar", or change file names to lowercase?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Zakaj ne deluje ,,mv *.foo *.bar``? Premislite, kako ukazna lupina
razvija jokerje (angl. wildcards). Niza ,,*.foo`` in ,*.bar`` se
razvijeta, preden ukaz mv sploh vidi argumente. Odvisno od va¹e ukazne
lupine lahko to spodleti na veè naèinov. CSH izpi¹e ,,No match.``, ker
ne najde ,,*.bar``. SH izvede ,,mv a.foo b.foo c.foo *.bar``, kar bo
uspelo le, èe imate en sam imenik, ki ustreza ,,*.bar``, kar je zelo
neverjetno in skoraj zagotovo ni tisto, kar ste imeli v mislih.
Odvisno od va¹e ukazne lupine lahko to storite z zanko, v kateri
po¾enete ,,mv`` na vsaki posamezni datoteki. Èe ima va¹ sistem
,,basename``, lahko uporabite:
* C Shell:
foreach f ( *.foo )
set base=`basename $f .foo`
mv $f $base.bar
end
* Bourne Shell:
for f in *.foo; do
base=`basename $f .foo`
mv $f $base.bar
done
Nekatere ukazne lupine poznajo posebne mehanizme za zamenjavo
vrednosti spremenljivk (angl. variable substitution features), tako
lahko namesto ukaza ,,basename`` uporabite vgrajene mehanizme, kot so:
* C Shell:
foreach f ( *.foo )
mv $f $f:r.bar
end
* Korn Shell:
for f in *.foo; do
mv $f ${f%foo}bar
done
Èe nimate ukaza ,,basename`` ali bi ¾eleli preimenovati foo.* v bar.*,
lahko uporabite kar ,,sed`` ali podobno orodje, da predelate ime
datoteke, a v splo¹nem je ideja zanke enaka. S pripomoèkom ,,sed``
lahko spremenite imena datotek v ukaze za mv in po¹ljete ukaze za
izvajanje lupini ,,sh``. Poskusite:
ls -d *.foo | sed -e 's/.*/mv & &/' -e 's/foo$/bar/' | sh
Obstaja program Vladimirja Lanina, imenovan ,,mmv``, ki opravi
preimenovanje datotek in je bil aprila 1990 objavljen v
comp.sources.unix (Volume 21, issues 87 and 88). Omogoèa vam uporabo
na naèin
mmv '*.foo' '=1.bar'
V ukaznih lupinah zanke, podobne zgornjim, pomagajo pri zamenjavi imen
datotek iz velikih èrk v male ali obratno. Velike èrke v imenih
datotek prevedete v male takole:
* C Shell:
foreach f ( * )
mv $f `echo $f | tr '[A-Z]' '[a-z]'`
end
* Bourne Shell:
for f in *; do
mv $f `echo $f | tr '[A-Z]' '[a-z]'`
done
* Korn Shell:
typeset -l l
for f in *; do
l="$f"
mv $f $l
done
Èe ¾elite biti posebno temeljiti in pravilno obravnavati datoteke z
izrojenimi imeni (ki vkljuèujejo presledke ali takorekoè karkoli),
boste morali uporabiti:
* Bourne Shell:
for f in *; do
g=`expr "xxx$f" : 'xxx\(.*\)' | tr '[A-Z]' '[a-z]'`
mv "$f" "$g"
done
Ukaz ,expr` vedno izpi¹e ime datoteke, tudi, èe je to enako ,-n`,
ali, èe vsebuje ube¾na zaporedja za System V, kakr¹no je ,\c`.
Nekatere razlièice ukaza ,,tr`` potrebujejo ,[` in ,]`, nekatere
ju ne. V tem konkretnem primeru ju je povsem ne¹kodljivo
vkljuèiti. Razlièice ukaza tr, ki noèejo ,,[]`` bodo primerno
mislile, da bi morale preslikati ,[` v ,[` in ,]` v ,]`.
* Èe imate name¹èen programski jezik ,,perl``, lahko ta skript
Larryja Walla za preimenovanje datotek uporabite zelo koristno.
Uporabljate ga lahko za ¹irok spekter sprememb imen datotek.
#!/usr/bin/perl
#
# primeri uporabe skripta rename (avtor lwall):
# rename 's/\.orig$//' *.orig
# rename 'y/A-Z/a-z/ unless /^Make/' *
# rename '$_ .= ".bad"' *.f
# rename 'print "$_: "; s/foo/bar/ if <stdin> =~ /^y/i' *
$op = shift;
for (@ARGV) {
$was = $_;
eval $op;
die $@ if $@;
rename($was,$_) unless $was eq $_;
}
3.7 Zakaj dobim ob ukazu ,,rsh gostitelj ukaz`` [kak¹no èudno sporoèilo o
napaki]?
Subject: Why do I get [some strange error message] when I "rsh host command" ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
(Govorimo o programu za oddaljeno ukazno lupino ,,rsh``, ki se ponekod
imenuje ,,remsh`` ali ,,remote``. Obstaja tudi ukazna lupina z
omejitvami, imenovana ,,rsh``, kar pa je druga stvar.)
Èe va¹ oddaljeni raèun uporablja C-jevsko ukazno lupino (csh), bo
oddaljeni gostitelj pognal csh, da bi izvedel va¹ ,ukaz`, in ukazna
lupina bo prebrala va¹o oddaljeno datoteko .cshrc. Morda ta .cshrc
vsebuje ,,stty``, ,,biff`` ali kak¹en drug ukaz, ki ni primeren za
neinteraktivno ukazno lupino. Neprièakovan izhod ali sporoèilo o
napaki pri teh ukazih lahko zapleteta va¹o lupino rsh na èudne naèine.
Tukaj je primer. Denimo, da imate v va¹i datoteki .cshrc tole:
stty erase ^H
biff y
Dobili boste èudna sporoèila, kot je tole:
% rsh nek-stroj date
stty: : Can't assign requested address
Where are you?
Tue Oct 1 09:24:45 EST 1991
Podobne napake lahko dobite, èe izvajate doloèena opravila pripomoèkov
,,at`` ali ,,cron``, ki prav tako bereta va¹o datoteko .cshrc.
Na sreèo je popravek preprost. Zelo verjetno je v va¹i datoteki
,,.cshrc`` na kupe operacij, ki jih preprosto ni vredno izvajati
drugje kot v interaktivnih ukaznih lupinah (npr. ,,set history=N``).
Tedaj jih postavite v pogojni blok v va¹i ,,.cshrc`` z
if ( $?prompt ) then
operacije...
endif
Ker v neinteraktivnih ukaznih lupinah spremenljivka ,,prompt`` ni
nastavljena, bodo sporne operacije izvedene le v interaktivnih ukaznih
lupinah.
Morda boste ¾eleli premakniti nekatere ukaze v va¹ prijavni skript
.login. Èe se morajo ti ukazi izvesti le ob va¹i prijavi na sistem
(iskanje nove po¹te, neprebranih novièarskih sporoèil in tako naprej),
jih je bolje imeti v datoteki .login.
3.8 Kako naj {nastavim spremenljivko okolja, spremenim imenik} znotraj programa
ali skripta ukazne lupine in dose¾em, da bo to upo¹tevala moja trenutna ukazna
lupina?
Subject: How do I ... and have that change affect my current shell?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
V splo¹nem tega ne morete storiti, vsaj ne brez posebnih priprav. Ko
nek proces ustvari svoj podproces, ta podeduje kopijo spremenljivk
svojega oèeta (vkljuèno s trenutnim imenikom). Otrok lahko spremeni
podedovane vrednosti, kolikor hoèe, vendar te spremembe ne bodo
prizadele star¹evskega okolja, saj otrok spreminja le svojo kopijo
originalnih podatkov.
Mo¾ne so nekatere posebne priprave. Va¹ otro¹ki proces lahko izpi¹e
spremenjene spremenljivke, èe je oèe vnaprej pripravljen prebrati ta
izhod in ga razumeti tako, da ustrezno nastavi svoje lastne
spremenljivke.
Ukazne lupine lahko izvajajo skripte tudi v okolju osnovnega procesa,
namesto v okolju podprocesa, in tedaj bodo spremembe prizadele tudi
osnovno ukazno lupino.
Na primer, èe je va¹emu skriptu za csh ime ,,mojskript`` in ta
vsebuje:
cd /zelo/dolga/pot setenv PATH /nekaj:/nekaj-drugega
ali èe imate podoben skript za Bournovo ali Kornovo ukazno lupino
cd /zelo/dolga/pot PATH=/nekaj:/nekaj-drugega export PATH
in posku¹ate pognati ,,mojskript`` v va¹i ukazni lupini, se bo va¹a
ukazna lupina razvejila in pognala lupinski skript kot svoj podproces,
v katerem bo izvedla ukaz ,,cd``. Ta bo spremenil svoj trenutni
imenik, in z ukazom ,,setenv`` spremenil svoje okolje, vendar nobeden
od ukazov ne bo vplival na trenutni imenik ukazne lupine, v katerem
tipkate (va¹e prijavne ukazne lupine, denimo).
Èe ¾elite preprièati va¹o prijavno ukazno lupino, da po¾ene skript v
trenutnem procesu (brez razvejevanja), morate uporabiti ukaz ,,.`` (za
Bournovo ali Kornovo lupino) ali ukaz ,,source`` (za lupino C). Se
pravi, v Bournovih ali Kornovih ukaznih lupinah napi¹ete
. mojaskripta
v lupini C pa
source myscript
Èe je vse, kar posku¹ate storiti, le sprememba imenika ali nastavitev
spremenljivke okolja, bo verjetno najla¾je, da uporabite vzdevek
(angl. alias) v lupini C ali funkcijo v Bournovi/Kornovi ukazni
lupini. Glejte razdelek ,,Kako lahko dobim trenutni imenik v moj
pozivnik?`` za nekaj primerov.
Veliko bolj podroben odgovor je pripravil Thomas Michanek
<xtm@telelogic.se>. Dobite ga lahko po FTP-ju z naslova
ftp://ftp.wg.omron.co.jp/pub/unix-faq/docs/script-vs-env.
3.9 Kako lahko v csh loèeno preusmerim stdout in stderr?
Subject: How do I redirect stdout and stderr separately in csh?
From: msb@sq.com (Mark Brader)
Date: Mon, 26 Oct 1992 20:15:00 -0500
V csh lahko preusmerite stdout z ,,>`` ter hkrati stdout in stderr z
,,>&``, a ni neposrednega naèina le za preusmeritev stderr. Najbolj¹e,
kar lahko naredite, je
( ukaz >datoteka_za_stdout ) >&datoteka_za_stderr
ki po¾ene ,,ukaz`` v ukazni podlupini; stdout se preusmeri znotraj
podlupine v datoteko ,,datoteka_za_stdout``, stdout in stderr
podlupine pa se skupaj preusmerita v datoteko ,,datoteka_za_stderr``,
toda na tej toèki je stdout ¾e preusmerjen, tako da v datoteki
,,datoteka_za_stderr`` konèa pravzaprav le stderr.
Èe ¾elite le prepreèiti preusmeritev stdout, tedaj to za vas stori sh:
sh -c 'ukaz 2>datoteka_za_stderr'
3.10 Kako znotraj .cshrc ugotovim, ali sem prijavna ukazna lupina?
Subject: How do I tell inside .cshrc if I'm a login shell?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Ko ljudje govorijo tako, pravzaprav s tem mislijo nekaj od
naslednjega:
* Kako lahko ugotovim, ali gre za interaktivno ukazno lupino? ali pa
* Kako lahko ugotovim, ali gre za najvi¹je nivojsko ukazno lupino?
Morda lahko ugotovite, ali je va¹a ukazna lupina resnièno prijavna
lupina (se pravi, bo prebrala ,,.login`` potem, ko bo opravila z
,,.cshrc``) tako, da zapravljate èas s ,,ps`` in ,,$$``. Prijavne
lupine imajo v splo¹nem imena, ki se zaènejo s ,-`. Èe vas v resnici
zanimata drugi dve vpra¹anji, je tukaj naèin organizacije va¹e
datoteke .cshrc, da to izveste.
_________________________________________________________________
if (! $?CSHLEVEL) then
#
# To je "najvi¹jenivojska" ukazna lupina,
# morda prijavna lupina, morda lupina, pognana z
# 'rsh stroj nek-ukaz'
# Tukaj moramo nastaviti pot PATH in vse drugo,
# kar ¾elimo imeti v vsaki od na¹ih ukaznih lupin.
#
setenv CSHLEVEL 0
set home = ~username # za vsak sluèaj
source ~/.env # nastavimo okolje
else
#
# Ta lupina je otrok ene od drugih ukaznih lupin, zato
# nam ni treba ponovno nastaviti vseh spremenljivk okolja.
#
set tmp = $CSHLEVEL
@ tmp++
setenv CSHLEVEL $tmp
endif
# Izhod iz .cshrc, èe ni interaktivna, npr. pod rsh.
if (! $?prompt) exit
# Tukaj smemo nastaviti pozivnik ali vzdevke, ki bi bili
# uporabni le za interaktivne ukazne lupine.
source ~/.aliases
_________________________________________________________________
3.11 Kako v lupini naredim ujemalni vzorec, ki se ujema z vsemi datotekami,
razen z ,,.`` in ,,..``?
Subject: How do I construct a ... matches all files except "." and ".." ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
In vi ste mislili, da bo to preprosto ...
*
Ustreza vsem datotekam, ki se ne zaèenjajo z ,,.``;
.*
Ustreza vsem datotekam, ki se zaèenjajo z ,,.``, toda to
vkljuèuje posebna vnosa ,,.`` in ,,..``, ki ju pogosto ne
¾elite;
.[!.]*
(Le novej¹e ukazne lupine; nekatere lupine uporabljajo ,,^``
namesto ,,!``; ukazne lupine POSIX-a morajo sprejeti ,,!``, a
lahko sprejmejo tudi ,,^``; prenosljive aplikacije ne bi smele
uporabljati necitiranega ,,^`` takoj za ,,[``.)
Ustreza vsem datotekam, ki se zaènejo z ,,.`` in jim sledi
ne-,,.``; ¾al bo to spregledalo ,,..foo``;
.??*
Ustreza datotekam, ki se zaènejo z ,,.`` in so dolge vsaj tri
znake. To se prikupno izogne ,,.`` in ,,..``, a tudi spregleda
,,.a``.
Èe ¾elite varno ujemanje z vsemi datotekami, razen ,,.`` in ,,..``,
morate uporabiti 3 vzorce (èe nimate imen datotek, kot je ,,.a``,
lahko izpustite prvega):
.[!.]* .??* *
Alternativno lahko zaposlite zunanji program ali dva in uporabite
substitucijo znotraj narekovaja (angl. backquote substitution). To
(ali ,ls -A` na nekaterih razlièicah Unixa) je precej dobro:
`ls -a | sed -e '/^\.$/d' -e '/^\.\.$/d'`
a tudi to bo zamoèilo pri datotekah z znaki za novo vrsto, znaki IFS
ali jokerjih v njihovih imenih.
V ksh lahko uporabite:
.!(.|) *
3.12 Kako poi¹èem zadnji argument v skriptu Bournove ukazne lupine?
Subject: How do I find the last argument in a Bourne shell script?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Odgovor sta prispevala:
* Martin Weitzel <@mikros.systemware.de:martin@mwtech.uucp>
* Maarten Litmaath <maart@nat.vu.nl>
Èe ste preprièani, da argumentov ni veè kot devet, potem lahko
uporabite:
eval zadnji=\${$#}
V ukaznih lupinah, zdru¾ljivih s standardom POSIX, to deluje za vsako
¹tevilo argumentov. Vselej deluje tudi:
for zadnji
do
:
done
Primer se posplo¹i takole:
for i
do
predpredzadnji=$predzadnji
predzadnji=$zadnji
zadnji=$i
done
Zdaj pa denimo, da ¾elite odstraniti zadnji argument iz seznama ali
obrniti seznam argumentov ali za vsak N dostopati neposredno do N-tega
argumenta. Tukaj navajamo osnovni primer, kako to storiti, in
uporabimo le vgrajene konstrukte ukazne lupine, ne da bi ustvarjali
dodatne podprocese:
t0= u0= ostanek='1 2 3 4 5 6 7 8 9' argv=
for h in '' $ostanek
do
for t in "$t0" $ostanek
do
for u in $u0 $ostanek
do
case $# in
0)
break 3
esac
eval argv$h$t$u=\$1
argv="$argv \"\$argv$h$t$u\"" # (1)
shift
done
u0=0
done
t0=0
done
# zdaj obnovimo argumente
eval set x "$argv" # (2)
shift
Ta primer deluje za prvih 999 argumentov. Dovolj? Dobro poglejte
vrstici, oznaèeni z (1) in (2) in se preprièajte, da se originalni
argumenti res obnovijo, ne glede na to, katere èudne znake vsebujejo!
N-ti argument lahko zdaj poi¹èete takole:
eval argN=\$argv$N
Èe ¾elite obrniti argumente, morate spremeniti vrstico, oznaèeno z
(1),
argv="\"\$argv$h$t$u\" $argv"
Kako odstranite zadnji argument, vam prepu¹èamo za nalogo.
Èe dovoljujete tudi podprocese, ki morda izvajajo nevgrajene ukaze,
lahko spremenljivke ,argvN` doloèite preprosteje:
N=1
for i
do
eval argv$N=\$i
N=`expr $N + 1`
done
Za obraèanje argumentov obstaja ¹e preprostej¹a metoda, ki niti ne
ustvarja podprocesov. Ta pristop lahko uporabite tudi, ko ¾elite
pobrisati npr. zadnji argument, a v tem primeru se ne morete veè
sklicevati neposredno na N-ti argument, saj so spremenljivke ,argvN`
nastavljene v obratnem vrstnem redu:
argv=
for i
do
eval argv$#=\$i
argv="\"\$argv$#\" $argv"
shift
done
eval set x "$argv"
shift
3.13 Kaj je narobe, èe imam ,.` v svoji poti $PATH?
Subject: What's wrong with having '.' in your $PATH ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Malce ozadja: spremenljivka okolja PATH je seznam imenikov, loèenih z
dvopièji. Ko vpi¹ete ukaz brez jasno doloèene poti (npr. napi¹ete
,,ls`` in ne ,,/bin/ls``), va¹a ukazna lupina i¹èe izvedljivo datoteko
s tem imenom po vseh imenikih, na¹tetih v seznamu PATH, lepo po vrsti,
in izvede prvi program, ki ga najde.
Eden od imenikov v seznamu PATH je lahko tudi trenutni imenik ,,.``.
Kot znak za trenutni imenik v seznamu PATH lahko uporabite tudi prazni
imenik. Ta dva naèina oznaèevanja sta ekvivalentna:
* za uporabnike csh:
setenv PATH :/usr/ucb:/bin:/usr/bin
setenv PATH .:/usr/ucb:/bin:/usr/bin
* za uporabnike sh ali ksh:
PATH=:/usr/ucb:/bin:/usr/bin export PATH
PATH=.:/usr/ucb:/bin:/usr/bin export PATH
Posestvovanje ,,.`` nekje v PATH je udobno - za poganjanje programov v
trenutnem imeniku lahko namesto ,,./a.out`` napi¹ete ,,a.out``. A
obstaja kavelj.
Premislite, kaj se zgodi v primeru, da je ,,.`` prvi vnos v seznamu
PATH. Denimo, da je va¹ trenutni imenik javno dostopen za pisanje, na
primer ,,/tmp``. Èe je tam sluèajno program, imenovan ,,/tmp/ls``, ki
ga je tam pustil kak drug uporabnik, ter vi napi¹ete ,,ls`` (namesto,
da bi, seveda, pognali obièajen program ,,/bin/ls``), bo va¹a ukazna
lupina pognala ,,./ls``, program tistega drugega uporabnika. Odveè je
napisati, da vas lahko poganjanje neznanega programa, kot je ta,
nadvse preseneti.
Bolje je postaviti oznako za trenutni imenik ,,.`` na konec PATH:
setenv PATH /usr/ucb:/bin:/usr/bin:.
Èe ste zdaj v imeniku /tmp in napi¹ete ,,ls``, bo ukazna lupina
najprej preiskala /usr/ucb, /bin in /usr/bin za program, imenovan
,,ls``, preden bo pogledala v ,,.``, kar daje manj mo¾nosti, da bi
nehote pognali program ,,ls`` drugega uporabnika. Tudi to ni povsem
varno - èe ste neroden strojepisec in nekega dne napi¹ete ,,sl -l``
namesto ,,ls -l``, tvegate, da boste pognali ,,./sl``, èe ta obstaja.
Kak ,,bister`` programer lahko raèuna na pogoste tipkarske napake in
pu¹èa programe s takimi imeni raztrosene po javnih imenikih. Pazite!
Veliko izku¹enih uporabnikov Unixa shaja povsem dobro, ne da bi sploh
imeli ,,.`` vkljuèen v PATH:
setenv PATH /usr/ucb:/bin:/usr/bin
Èe naredite to, boste morali za zagon programov vselej pisati
,,./program`` namesto program, a poveèanje varnosti je verjetno vredno
tega truda.
3.14 Kako lahko iz skripta ukazne lupine zapiskam na terminalu?
Subject: How do I ring the terminal bell during a shell script?
From: uwe@mpi-sb.mpg.de (Uwe Waldmann)
Date: Fri, 30 Apr 93 16:33:00 +0200
Odgovor je odvisen od razlièice va¹ega Unixa (ali raje od vrste
programa ,,echo``, ki je na voljo na va¹em stroju).
BSD-jevski ,,echo`` uporablja izbiro ,,-n`` za prepreèitev izpisa
konènega znaka za konec vrstice (angl. final newline) in ne razume
osmi¹kega zapisa \nnn. Ukaz se torej glasi
echo -n '^G'
kjer ^G pomeni dobesedni znak BEL (vstavite ga lahko v Emacsu s
kombinacijo ,,Ctrl-Q Ctrl-G`` ali v vi z uporabo ,,Ctrl-V Ctrl-G``).
Na Unixih SysV ukaz ,,echo`` razume zapis \nnn in uporablja \c za
prepreèitev izpisa konènega znaka za konec vrstice, torej je odgovor:
echo '\007\c'
3.15 Zakaj ne morem uporabiti programa ,,talk`` za pogovor s prijateljem na
stroju X?
Subject: Why can't I use "talk" to talk with my friend on machine X?
From: tmatimar@isgtec.com (Ted Timar)
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Unix ima tri raz¹irjene programe ,,talk`` in nobeden od njih se ne zna
pogovoriti z ostalima. ,,Stari`` talk vkljuèuje prva dva tipa. Ta
razlièica (pogosto imenovana otalk) pri pogovoru med stroji ni
upo¹tevala vrstnega reda bytov. Zaradi tega se razlièica otalk za Vax
ni mogla pogovarjati z razlièico otalk za Sun. Te razlièice talk-a
uporabljajo vrata 517.
Okoli leta 1987 se je veèina proizvajalcev (razen Suna, ki je
potreboval ¹est let veè od svojih tekmecev) dogovorila o standardu za
novi program talk (pogosto imenovan ntalk), ki ve za omre¾ni vrstni
red bytov. Ta talk deluje med vsemi stroji, ki ga podpirajo. Ta
razlièica talk-a uporablja vrata 518.
Dandanes obstaja nekaj programov talk, ki hkrati govorijo ntalk in eno
od razlièic otalk. Najbolj znan med njimi se imenuje ,,ytalk``.
3.16 Zakaj da koledar napaèen izpis?
Subject: Why does calendar produce the wrong output?
From: tmatimar@isgtec.com (Ted Timar)
Date: Thu Sep 8 09:45:46 EDT 1994
Pogosto ljudje ugotovijo, da izhod Unixovega koledarskega programa
,,cal`` ne ustreza njihovim prièakovanjem.
Koledar za september 1752 je zelo èuden:
September 1752
S M Tu W Th F S
1 2 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
To je mesec, v katerem so ZDA (pravzaprav celoten Britanski Imperij)
zamenjale julijanski koledar z gregorijanskim.
Drug pogost problem, ki ga imajo ljudje s koledarskim programom, je,
da mu podajajo argumente kot je ,,cal 9 94``. To izpi¹e koledar za
september leta 94, ne pa leta 1994.
_________________________________________________________________
4. Vmesna vpra¹anja
4.1 Kako lahko ugotovim èas, ko je bila datoteka ustvarjena?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Ne morete ga - nikjer se ne shrani. Datoteke imajo podatke o èasu
zadnje spremembe (poka¾e ga ,,ls -l``), èasu zadnjega dostopa (poka¾e
ga ,, ls -lu``) in èasu zadnje spremembe inode (poka¾e ga ,,ls -lc``).
Zadnji se pogosto imenuje ,,èas ustvarjenja`` - celo v nekaterih
straneh referenènega priroènika (za man) - a to je narobe; spremeni se
tudi z operacijami kot so mv, ln, chmod, chown in chgrp.
Pojasnila so dostopna v poglavju referenènega priroènika o stat(2).
4.2 Kako lahko uporabim rsh, ne da bi rsh poèakal konec oddaljenega ukaza?
Subject: How do I use "rsh" without having the rsh hang around ... ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
(Glejte odgovor na vpra¹anje ,,Zakaj dobim ob ukazu rsh gostitelj ukaz
{kak¹no èudno sporoèilo o napaki}?``, o katerem ,,rsh`` govorimo.)
Oèitni odgovori odpovejo:
rsh stroj ukaz &
ali
rsh stroj 'ukaz &'
Na primer, poskusite narediti
rsh stroj 'sleep 60 &'
in videli boste, da rsh ne bo takoj vrnil ukazne vrstice. Poèakal bo
60 sekund, dokler se ne bo oddaljeni ukaz ,,sleep`` izvedel do konca,
èeprav se ukaz na oddaljenem stroju po¾ene v ozadju. Kako torej
pripravite rsh do tega, da konèa z delom takoj, ko zaène teèi sleep?
Re¹itev - èe uporabljate na oddaljenem stroju csh:
rsh machine -n 'command >&/dev/null </dev/null &'
Èe na oddaljenem stroju uporabljate sh:
rsh machine -n 'command >/dev/null 2>&1 </dev/null &'
Zakaj? ,,-n`` pove¾e standardni vhod ukaza rsh na /dev/null, torej
lahko po¾enete celotni ukaz rsh v ozadju na lokalnem stroju. Torej ima
,,-n`` ekvivalenten pomen, kot da bi ¹e enkrat doloèili ,,<
/dev/null``. ©e veè, preusmeritve vhoda in izhoda na oddaljenem stroju
(znotraj enojnih narekovajev) zagotavljajo, da rsh misli, da se seja
lahko prekine (ker ni veè toka podatkov).
Opomba: Datoteko, na katero ali s katere preusmerjate na oddaljenem
raèunalniku ni nujno /dev/null; katerakoli datoteka bo v redu.
V veliko primerih razlièni deli tega zapletenega ukaza niso potrebni.
4.3 Kako lahko skraj¹am datoteko?
Subject: How do I truncate a file?
Date: Mon, 27 Mar 1995 18:09:10 -0500
Funkcija BSD-ja ftruncate() nastavi dol¾ino datoteke. (Toda vse
razlièice se ne obna¹ajo enako.) Ka¾e, da tudi druge razlièice Unixa
podpirajo neke vrste kraj¹anje.
Obstajajo tri znana obna¹anja funkcije ftruncate v sistemih, ki jo
podpirajo:
* BSD 4.2
+ Ultrix, SGI, LynxOS
+ kraj¹anje ne poveèa datoteke
+ kraj¹anje ne premika datoteènega kazalca
* BSD 4.3
+ SunOS, Solaris, OSF/1, HP/UX, Amiga
+ kraj¹anje lahko poveèa datoteko
+ kraj¹anje ne premika datoteènega kazalca
* Cray
+ UniCOS 7, UniCOS 8
+ kraj¹anje ne poveèa datoteke
+ kraj¹anje spremeni datoteèni kazalec
Ostali sistemi pridejo v ¹tirih mo¾nostih:
* F_CHSIZE
+ le SCO
+ nekateri sistemi definirajo izraz F_CHSIZE, a ga ne podpirajo
+ obna¹a se kot BSD 4.3
* F_FREESP
+ le Interative Unix
+ nekateri sistemi (npr. Interative Unix) definirajo izraz
F_FREESP, a ga ne podpirajo
+ obna¹a se kot BSD 4.3
* chsize()
+ QNX in SCO
+ nekateri sistemi (npr. Interative Unix) imajo funkcijo
chsize(), a je ne podpirajo
+ obna¹a se kot BSD 4.3
* niè
+ ni znanih sistemov
+ tukaj bodo sistemi, ki sploh ne podpirajo truncate
Moderatorjevo sporoèilo: Spodnje funkcije sem posnel nekaj let nazaj.
Ne morem veè ugotoviti prvotnega pisca. S. Spencer Sun
<spencer@ncd.com> je tudi prispeval verzijo za F_FREESP.
Sledijo funkcije za neavtohtono funkcijo ftruncate.
_________________________________________________________________
/* Emulacije ftruncate(), ki delujejo na nekaterih Systemih V.
Ta datoteka je v javni lasti. */
#include
#include
#ifdef F_CHSIZE
int
ftruncate (fd, length)
int fd;
off_t length;
{
return fcntl (fd, F_CHSIZE, length);
}
#else
#ifdef F_FREESP
/* Naslednjo funkcijo je napisal
kucharsk@Solbourne.com (William Kucharski) */
#include
#include
#include
int
ftruncate (fd, length)
int fd;
off_t length;
{
struct flock fl;
struct stat filebuf;
if (fstat (fd, &filebuf) < 0)
return -1;
if (filebuf.st_size < length)
{
/* Extend file length. */
if (lseek (fd, (length - 1), SEEK_SET) < 0)
return -1;
/* Write a "0" byte. */
if (write (fd, "", 1) != 1)
return -1;
}
else
{
/* Truncate length. */
fl.l_whence = 0;
fl.l_len = 0;
fl.l_start = length;
fl.l_type = F_WRLCK; /* Zapi¹i kljuèavnico na prostor datoteke. */
/* To se zana¹a na NEDOKUMENTIRAN argument F_FREESP funkcije
fcntl, ki skraj¹a datoteko tako, da se konèa na polo¾aju,
ki ga doloèa fl.l_start.
Se manj¹a èudesa nikoli ne bodo konèala? */
if (fcntl (fd, F_FREESP, &fl) < 0)
return -1;
}
return 0;
}
#else
int
ftruncate (fd, length)
int fd;
off_t length;
{
return chsize (fd, length);
}
#endif
#endif
_________________________________________________________________
4.4 Zakaj simbol ,,{}`` ukaza find ne naredi to, kar ¾elim?
Subject: Why doesn't find's "{}" symbol do what I want?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Ukaz find ima izbiro -exec, ki izvede podani ukaz na vseh izbranih
datotekah. Ukaz find zamenja vse nize ,,{}``, ki jih vidi v ukazni
vrstici, z imenom datoteke, ki jo trenutno obdeluje.
Tako lahko lepega dne poskusiti uporabiti find, da bi pognali ukaz na
vsaki datoteki, imenik po imenik. Poskusite lahko tole:
find /pot -type d -exec ukaz {}/\* \;
upajoè, da bo find izvajal ukaze takole:
ukaz imenik1/*
ukaz imenik2/*
...
®al find razvije simbol ,,{}`` le, ko nastopa sam. Vse drugo, kot na
primer ,,{}/*`` bo find pustil pri miru, torej bo namesto ¾elenega
dejanja izvedel
ukaz {}/*
ukaz {}/*
...
enkrat za vsak imenik. To je lahko hro¹è, lahko je odlika, a shajati
moramo s takim vedenjem.
Kako se mu izognemo? En naèin je s trivialnim kratkim skriptom v
ukazni lupini, denimo ,,./naredi``, ki vsebuje le
ukaz "$1"/*
Potem lahko uporabljate
find /pot -type d -exec ./naredi {} \;
Ali, èe se ¾elite izogniti skriptu ,,./naredi``, lahko uporabite
find /pot -type d -exec sh -c 'ukaz $0/*' {} \;
(To deluje, ker se znotraj ,ukaza` ,,sh -c 'ukaz' A B C ...``, $0
razvije v A, $1 v B, in tako naprej.)
Ali pa uporabite trik sestavljanja ukaza s pripomoèkom sed:
find /pot -type d -print | sed 's:.*:ukaz &/*:' | sh
Èe na vsak naèin ¾elite zmanj¹ati ¹tevilo klicev ukaza ,,ukaz``, lahko
pogledate, èe ima va¹ sistem ukaz xargs. Ukaz xargs prebere argumente
po vrsticah s standardnega vhoda in jih zbere, kolikor le lahko, v eno
samo ukazno vrstico. Uporabite lahko torej
find /pot -print | xargs ukaz
kar bo pognalo enkrat ali veèkrat
ukaz datoteka1 datoteka2 datoteka3 imenik1/datoteka1 imenik1/datoteka2
®al to ni popolnoma robustna ali varna re¹itev. Xargs prièakuje, da se
vhodne vrstice konèajo z znakom za novo vrsto (angl. newline), zato se
bo zmedel ob datotekah, poimenovanih s èudnimi znaki, kakr¹ni so znaki
za novo vrsto.
4.5 Kako lahko za¹èitim simboliène povezave?
Subject: How do I set the permissions on a symbolic link?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Za¹èite (angl. permissions, dovolilnice tipa -rw-r--r-) pri
simboliènih povezavah pravzaprav ne pomenijo nièesar. Edina
dovoljenja, ki ¹tejejo, so za¹èite datotek, na katere ka¾ejo povezave.
4.6 Kako lahko ,,obnovim`` pobrisano datoteko?
Subject: How do I "undelete" a file?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Nekoè boste po pomoti napisali nekaj kot ,,rm * .foo`` in ugotovili,
da ste pravkar pobrisali ,,*`` namesto ,,*.foo``. Mislite si, da je to
obred minljivosti.
Seveda bi moral vsak spodoben upravitelj sistema redno delati
varnostne kopije. Preverite pri svojem upravitelju, èe je na voljo
nedavna varnostna kopija va¹e datoteke. Èe te ni, berite naprej.
Pri vseh okoli¹èinah ko enkrat pobri¹ete datoteko z ukazom ,,rm``, te
ni veè. Ko na datoteki uporabite ukaz ,,rm``, sistem popolnoma pozabi,
kateri bloki, razsejani po disku, so bili del va¹e datoteke. ©e huje -
bloki pravkar pobrisane datoteke bodo prvi uporabljeni in prepisani,
ko bo sistem potreboval veè diskovnega prostora. Vendar nikoli ne
recite nikoli. Teoretièno je mogoèe vrniti delèke podatkov, èe takoj
po ukazu rm zaustavite sistem (angl. shut down). A tedaj raje imejte
pri roki zelo èarovni¹ki tip osebe, ki ima na voljo dolge ure ali
dneve, da vam obnovi pobrisano.
Ko po pomoti pobri¹ete datoteko z rm, bo prvi nasvet, da naredite
vzdevek v ukazni lupini ali pa proceduro, ki bo spremenila ukaz ,,rm``
tako, da boste datoteko namesto pobrisali, raje prestavili v ko¹ za
smeti. Tako lahko datoteke obnovite, èe napravite napako, a morate
obèasno prazniti ko¹ za smeti. Dve opombi: prviè, splo¹no mnenje je,
da je to slaba ideja. Na novo lastnost ukaza se boste vselej zana¹ali
in ko se boste zna¹li na obièajnem sistemu, kjer ukaz ,,rm`` zares
izvede ,,rm``, boste pri¹li v te¾ave. Drugiè, verjetno boste
ugotovili, da je ob vsej zme¹njavi z diskovnim prostorom in èasom,
porabljenim za vzdr¾evanje ko¹a za smeti, vseeno la¾je malo bolj
paziti pri uporabi ukaza ,,rm``. Za zaèetnike zado¹èa, da si v va¹em
priroèniku ogledate izbiro ,,-i`` ukaza ,,rm``.
Èe ste ¹e vedno pogumni, potem je tukaj mo¾en preprost odgovor.
Naredite si ukaz ,,can``, ki bo premikal datoteke v imenik-smetnjak
trashcan. V csh(1) lahko postavite naslednje ukaze v datoteko
,,.login`` v va¹em domaèem imeniku:
alias can 'mv \!* ~/.trashcan' # vrzi datoteko/e v ko¹
alias mtcan 'rm -f ~/.trashcan/*' # nepovratno izprazni ko¹
if ( ! -d ~/.trashcan ) mkdir ~/.trashcan # zagotovi obstoj ko¹a
Morda boste tudi ¾eleli postaviti:
rm -f ~/.trashcan/*
v datoteko ,,.logout`` v va¹em domaèem imeniku, da boste samodejno
izpraznili ko¹ vselej, ko se odjavite. (Razlièici za ukazni lupini sh
in ksh sta prepu¹èeni bralcu kot vaja.)
Pri projektu Athena na MIT-u je nastal obse¾en paket za
brisanje/vrnitev/izbris/èi¹èenje, ki lahko slu¾i kot popolno
nadomestilo za rm, vendar dopu¹èa obnovitev datotek. Ta paket je bil
objavljen v comp.sources.misc (volume 17, issue 023-026)
4.7 Kako lahko proces ugotovi, ali teèe v ozadju?
Subject: How can a process detect if it's running in the background?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Najprej razèistimo: ¾elite vedeti, ali teèete v ozadju ali ¾elite
vedeti, ali teèete interaktivno? Èe se odloèate, ali boste izpisovali
pozivnik in podobno, je to verjetno bolj¹i kriterij. Poglejte, èe je
standardni vhod terminal:
sh: if [ -t 0 ]; then ... fi
C: if(isatty(0)) { ... }
V splo¹nem ne morete preveriti, ali teèete v ozadju. Osnovni problem
je, da imajo razliène ukazne lupine in razliène razlièice Unixa
razliène predstave o tem, kaj pomenita ,,ospredje`` in ,,ozadje`` - in
na najbolj pogostem tipu sistema z dobro razèi¹èenima pojmoma se lahko
programi poljubno premikajo med ospredjem in ozadjem!
Sistemi Unix brez nadzora opravil tipièno postavijo proces v ozadje
tako, da ignorirajo SIGINT in SIGQUIT ter preusmerijo standardni vhod
na ,,/dev/null``; to naredi ukazna lupina.
Ukazne lupine, ki podpirajo nadzor opravil (angl. job control), na
sistemih Unix, ki podpirajo nadzor opravil, postavijo proces v ozadje
tako, da mu priredijo identifikacijsko ¹tevilko ID razlièno od skupine
procesov, ki pripadajo terminalu. V ospredje ga premaknejo tako, da
popravijo skupinsko procesno ¹tevilko terminala (angl. terminal's
process group ID) s procesno ¹tevilko. Ukazne lupine, ki ne podpirajo
nadzora opravil, na sistemih Unix, ki podpirajo nadzor opravil,
tipièno naredijo isto kot ukazne lupine na sistemih, ki ne podpirajo
nadzora opravil.
4.8 Zakaj preusmerjanje v zanki ne dela, kot bi moralo? (Bournova lupina)
Subject: Why doesn't redirecting a loop work as intended? (Bourne shell)
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Oglejte si naslednji primer:
foo=bar
while read line
do
# naredi nekaj z $line
foo=bletch
done < /etc/passwd
echo "foo je zdaj: $foo"
Kljub prireditvi ,,foo=bletch`` bo to izpisalo ,,foo je zdaj: bar`` v
mnogih izvedbah Bournove ukazne lupine. Zakaj? Zaradi naslednje,
pogosto nedokumentirane lastnosti zgodovinskih Bournovih ukaznih
lupin: preusmerjanje kontrolne strukture (kot je zanka ali stavek
,,if``) naredi ukazno podlupino, v kateri se struktura izvede;
spremenljivke, nastavljene v podlupini (kot priredba ,,foo=bletch``),
seveda ne vplivajo na trenutno lupino.
Odbor za standardizacijo ukaznih lupin in vmesnika orodij POSIX 1003.2
prepoveduje zgornje neutemeljeno ravnanje, se pravi, na sistemu,
usklajenemu s P1003.2, v Bournovih ukaznih lupinah zgornji primer
izpi¹e ,,foo je zdaj: bletch``.
V zgodovinskih (in s P1003.2 usklajenih) izvedbah uporabite naslednji
trik, da se izognete te¾avam s preusmerjanjem:
foo=bar
# datoteèni deskriptor 9 naj postane duplikat datoteènega deskriptorja 0 (stdin
);
# potem pove¾i stdin s /etc/passwd; originalni stdin smo si zdaj
# ,zapomnili` v datoteènem deskriptorju 9; glej dup(2) in sh(1)
exec 9<&0 < /etc/passwd
while read line
do
# naredi nekaj z $line
foo=bletch
done
# naj bo stdin duplikat datoteènega deskriptorja 9, se pravi,
# spet ga pove¾emo z originalnim stdin; zatem zapremo deskriptor 9
exec 0<&9 9<&-
echo "foo je zdaj: $foo"
To bi moralo vselej izpisati ,,foo je zdaj; bletch``. Prav, vzemite
naslednji primer:
foo=bar
echo bletch | read foo
echo "foo je zdaj: $foo"
To bo izpisalo ,,foo je zdaj: bar`` v veliko izvedbah in ,,foo je
zdaj: bletch`` v nekaterih drugih. Zakaj? V splo¹nem se vsak del
cevovoda izvede v drugi ukazni podlupini; v nekaterih izvedbah pa je
zadnji ukaz v cevovodu izjema: èe je to vgrajeni ukaz, kakr¹en je
,,read``, ga bo izvedla trenutna lupina, sicer pa bo izveden v
podlupini.
POSIX 1003.2 dovoljuje oba naèina, zaradi èesar se prenosljivi skripti
ne morejo zana¹ati na nobenega od njiju.
4.9 Kako po¾enem passwd, ftp, telnet, tip in druge interaktivne programe v
skriptu ukazne lupine v ozadju?
Subject: How do I run ... interactive programs from a shell script ... ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Ti programi prièakujejo terminalski vmesnik. Ukazne lupine jim ga
posebej ne priskrbijo. Torej, ti programi ne morejo biti
avtomatizirani v skriptih ukaznih lupin.
Program ,,expect`` poskrbi za programabilen terminalski vmesnik za
avtomatsko interakcijo s takimi programi. Naslednji skript za expect
je primer neinteraktivne razlièice ukaza passwd(1).
# uporabni¹ko ime je dano kot 1. argument, geslo kot 2.
set geslo [index $argv 2]
spawn passwd [index $argv 1]
expect "*password:"
send "$geslo\r"
expect "*password:"
send "$geslo\r"
expect eof
Program expect lahko delno avtomatizira interakcijo, kar je posebej
uporabno za telnet, rlogin, razhro¹èevalnike in druge programe, ki
nimajo vgrajenega ukaznega jezika. Distribucija priskrbi tudi poskusni
skript za nenehen zagon igre rogue, dokler se ne pojavi dobra zaèetna
postavitev. Potem se nadzor vrne uporabniku, ki lahko u¾iva v igri.
Na sreèo so bili napisani nekateri programi za obdelavo povezave na
terminalu pseudo-tty, tako da lahko poganjate te vrste programov v
skriptu.
Program expect dobite tako, da po¹ljete ,,send
pub/expect/expect.shar.Z`` na naslov library@cme.nist.gov ali
uporabite anonimni FTP za prenos imenovane datoteke s stre¾nika
ftp.cme.nist.gov.
©e ena mo¾nost re¹itve je z uporabo programa pty 4.0, ki deluje kot
program pod sejo psevdo-tty, in ga dobite na comp.sources.unix, volume
25. Postopek, ki to naredi prek pty z uporabo poimenovanih cevi, je
videti takole:
#!/bin/sh
/etc/mknod out.$$ p; exec 2>&1
( exec 4<out.$$; rm -f out.$$
<&4 waitfor 'password:'
echo "$2"
<&4 waitfor 'password:'
echo "$2"
<&4 cat >/dev/null
) | ( pty passwd "$1" >out.$$ )
Tukaj je ,,waitfor`` preprost C-jevski program, ki bere s standardnega
vhoda znak po znak, dokler ti znaki niso enaki njegovemu argumentu.
Preprostej¹a re¹itev z uporabo pty (ki ima to napako, da se ne
sinhronizira pravilno s programom passwd) je
#!/bin/sh
( sleep 5; echo "$2"; sleep 5; echo "$2") | pty passwd "$1"
4.10 Kako lahko v skriptu ali programu ugotovim ID procesa, ki pripada programu
z doloèenim imenom?
Subject: How do I find the process ID of a program with a particular name ... ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
V skriptu ukazne lupine:
Doslej ¹e ni pripomoèka, ki bi bil posebej naèrtovan za preslikovanje
med imeni programov in procesnimi ID-ji. ©e veè, tak¹ne preslikave so
pogosto nezanesljive, saj lahko obstaja veè procesov z enakim imenom
in ker je mo¾no, da proces med tekom spreminja svoje ime. Toda pogosto
zado¹èa, da uporabimo naslednji cevovod, ki izpi¹e seznam procesov (v
va¹i lasti) z doloèenim imenom:
ps ux | awk '/ime/ && !/awk/ {print $2}'
Pri tem zamenjajte ,,ime`` z imenom procesa, ki ga i¹èete.
Splo¹ni postopek prestre¾e izhod ukaza ps in z orodji awk ali grep in
podobnimi poi¹èe vrstice z doloèenim nizom znakov ter izpi¹e polje PID
v teh vrsticah. Opazili boste, da zgornji ukaz ,,!/awk/`` iz izpisa
izloèi soèasni proces awk.
Morda boste morali v odvisnosti od vrste Unixa, ki ga uporabljate,
spremeniti argumente za ps.
V kodi programa v C-ju:
Prav tako kot ni nobenega pripomoèka, posebej naèrtovanega za
preslikavo med imeni programov in procesnimi ID-ji, tudi ni
(prenosljive) C-jevske knji¾nice funkcij za to opravilo.
Nekateri proizvajalci sicer priskrbijo funkcije za branje pomnilnika
jedra; na primer, Sun vkljuèuje funkcije ,,kvm_`` in Data General
funkcije ,,dg_``. Mo¾no je, da jih sme uporabljati vsak uporabnik, a
morebiti so dostopne le super-uporabniku (ali uporabniku v skupini
,,kmem``), èe je na va¹em sistemu omejeno branje pomnilnika jedra.
Nadalje so te funkcije pogosto nedokumentirane ali vsaj slabo
dokumentirane in se lahko spreminjajo od izdaje do izdaje.
Nekateri proizvajalci naredijo datoteèni sistem ,,/proc``, ki se ka¾e
kot imenik s kupom datotek v njem. Datoteke so poimenovane s ¹tevili,
ki ustrezajo ID procesov. Te datoteke lahko odpirate in berete ter
tako dobite podatke o procesu. Kot reèeno pa je dostop do tega imenika
morebiti omejen in vmesnik se lahko spreminja od sistema do sistema.
Èe ne morete uporabiti posebnih proizvajalèevih knji¾niènih funkcij in
èe nimate sistema /proc ter bi radi vse postorili v C-ju, boste morali
sami brskati po pomnilniku jedra. Za dober primer, kako se to poène na
veèih sistemih, poglejte izvorno kodo ,,ofiles``, dostopno v arhivih
novièarske skupine comp.sources.unix. (Paket, imenovan ,,kstuff``, ki
pomaga pri brskanju po jedru, je bil poslan na alt.sources v maju 1991
in je tudi dostopen po anonimnem FTP-ju kot {329{6,7,8,9},330{0,1}} v
imeniku usenet/alt.sources/articles/ na wuarchive.wustl.edu.
4.11 Kako preverim izhodni status oddaljenega ukaza, pognanega z rsh?
Subject: How do I check the exit status of a remote command executed via "rsh"?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Tole ne deluje:
rsh nek-stroj nek-zoprn-ukaz || echo "Ukazu je spodletelo"
Izhodno stanje ,,rsh`` je 0 (uspeh), èe se sam program rsh konèa
uspe¹no, kar verjetno ni to, kar ¾elite.
Èe ¾elite preveriti izhodni status oddaljenega programa, lahko
uporabite skript ,,ersh`` Maartena Litmaatha, ki je bil poslan na
alt.sources v oktobru 1994. Skript ersh je lupinski skript, ki poklièe
rsh, uredi, da oddaljen stroj na koncu izpi¹e status zadnjega
izvedenega ukaza, in konèa v tem izhodnem stanju.
4.12 Je mogoèe programu awk podati tudi spremenljivke ukazne lupine?
Subject: Is it possible to pass shell variable settings into an awk program?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Za to obstajata dva razlièna naèina. S prvim preprosto razvijemo
spremenljivke povsod, kjer je to potrebno v programu. Na primer,
seznam vseh terminalov tty, ki jih uporabljate, dobite takole:
who | awk '/^'"$USER"'/ { print $2 }'
Enojni narekovaji se uporabljajo za oznaèevanje programa v awk-u, saj
se v njem pogosto uporablja znak ,$`, ki je lahko interpretiran v
ukazni lupini, èe zaprete program v dvojne narekovaje, ne pa tudi, èe
ga zaprete v enojne. V tem primeru hoèemo, da ukazna lupina
interpretura ,$` v ,,$USER``, zato zapremo enojne narekovaje in potem
vstavimo ,,$USER`` v dvojne. Pozorni bodite na to, da ni nikjer
nobenih presledkov, torej bo ukazna lupina vse skupaj videla kot en
sam argument. Opazili boste tudi, da dvojni narekovaji v tem
konkretnem primeru verjetno niso potrebni, lahko bi torej naredili
tudi
who | awk '/^'$USER'/ { print $2 }'
a jih moramo vseeno vkljuèiti, saj bi lahko lupinska spremenljivka
$USER vsebovala posebne znake, kot so presledku.
Drugi naèin za podajanje spremenljivih nastavitev programu awk je
uporaba pogosto nedokumentirane lastnosti awk-a, ki dovoljuje, da se
spremenljivke podajajo v ukazni vrstici kot ,,la¾na imena datotek``.
Na primer:
who | awk '$1 == uporabnik { print $2 }' uporabnik="$USER" -
Spremenljivke se uporabijo, ko se zasledijo v ukazni vrstici, torej,
na primer, lahko s to tehniko naroèite programu awk, kako naj se
obna¹a za razliène datoteke. Na primer:
awk '{ program, ki je odvisen od s }' s=1 datoteka1 s=0 datoteka2
Opazite, da nekatere verzije programa awk povzroèijo, da se pred
izvedbo bloka BEGIN zasledijo spremenljivke pred vsemi pravimi imeni
datotek, toda nekatere ne, zato se na to ne gre zana¹ati.
Opazite tudi, da awk ob navedbi spremenljivk namesto pravih datotek
sam od sebe ne bo bral s stdin, zato morate dodati argument ,,-`` na
konec va¹ega ukaza, kot je to v predprej¹njem primeru.
Tretja mo¾nost je uporaba novej¹e verzije programa awk (nawk), ki
dopu¹èa neposreden dostop do spremenljivk okolja. Na primer:
nawk 'END { print "Va¹a pot je " ENVIRON["PATH"] }' /dev/null
4.13 Kako se znebim procesov-zombijev, ki vztrajajo?
Subject: How do I get rid of zombie processes that persevere?
From: Jonathan I. Kamens
From: casper@fwi.uva.nl (Casper Dik)
Date: Thu, 09 Sep 93 16:39:58 +0200
®al je nemogoèe posplo¹iti, kako naj se zakljuèi podproces, saj se na
razliènih vrstah Unixa mehanizmi medsebojno razlikujejo.
Predvsem morate narediti wait() za podproces na vseh vrstah Unixa. Ne
poznam Unixa, ki bi avtomatièno pospravil za podprocesom, ki se je
konèal, èe mu tega niste posebej naroèili.
Drugiè, èe na nekaterih, iz SysV izpeljanih, sistemih naredite
,,signal(SIGCHLD, SIG_IGN)`` (no, pravzaprav je lahko SIGCLD namesto
SIGCHLD, toda veèina novej¹ih sistemov SysV ima ,,#define SIGCHLD
SIGCLD`` v datotekah z glavami), se otro¹ki procesi samodejno
poèistijo, brez nadaljnega truda na va¹i strani. Najpreprosteje to
preverite na svojem stroju, tako da poskusite, ali deluje, èeprav se
ni priporoèljivo zana¹ati na to, èe posku¹ate pisati prenosljivo kodo.
®al POSIX tega ne predpisuje. Nastavitev SIGCHLD na SIG_IGN je v
POSIX-u nedefinirana, torej tega ne morete uporabiti v svojem
programu, èe naj bo skladen s standardom POSIX.
Kak¹en je potemtakem naèin, skladen s POSIX? Kot reèeno, morate
namestiti upravljalnik signalov (angl. signal handler) in poèakati z
wait. V POSIX-u so upravljalniki signalov name¹èeni s funkcijo
sigaction. Ker vas ne zanimajo ,,zaustavljeni`` podprocesi, paè pa
prekinjeni, dodajte zastavicam sa_flags vrednost SA_NOCLDSTOP. Èakanje
brez blokiranja se izvede z waitpid(). Prvi argument funkciji waitpid
naj bo -1 (èakaj na katerikoli PID), tretji naj bo WNOHANG. To je
danes najbolj prenosljiv naèin in bo verjetno v prihodnosti postal ¹e
bolj prenosljiv.
Èe va¹ sistem ne podpira standard POSIX, obstaja vrsta re¹itev.
Najpreprosteje je uporabiti signal(SIGCHLD, SIG_IGN), èe to deluje. Èe
samodejnega èi¹èenja ne morete doseèi s SIG_IGN, morate napisati
upravljalnik signalov, da bo to storil. Zaradi naslednjih
nekonsistentnosti ga sploh ga ni preprosto napisati tako, da bi
deloval na vseh vrstah Unixa:
Na nekaterih vrstah Unixa se upravljalnik signalov SIGCHLD poklièe, èe
se konèa eden ali veè podprocesov. Èe va¹ upravljalnik signalov le
enkrat poklièe wait(), to pomeni, da ne bo poèistil za vsemi
podprocesi. Preprièan sem, da ima na sreèo programer na teh Unixih, na
katerih to dr¾i, vselej na voljo klica wait3() ali waitpid(), ki z
izbiro WNOHANG preverita, ali morata poèistiti ¹e kaj podprocesov. Va¹
upravljalnik signalov na sistemih, ki poznajo funkciji
wait3()/waitpid(), toliko èasa klièe eno od teh funkcij z izbiro
WNOHANG, dokler ni veè nobenih otrok za poèi¹èenje. Bolj¹a izbira je
waitpid(), ker je vkljuèena v POSIX.
Na sistemih, izpeljanih iz SysV, se signali SIGCHLD regenerirajo, èe
po izhodu upravljalnika signala SIGCHLD ¹e vedno ostane kak¹en otro¹ki
proces za poèistiti. Torej je na veèini sistemov SysV ob klicu
upravljalnika signalov varno predpostaviti, da morate poèistiti le en
signal, in prièakovati, da se bo upravljalnik poklical ponovno, èe je
po izhodu iz njega ostalo ¹e kaj nepoèi¹èenih signalov.
Na starej¹ih sistemih ni nobenega naèina, da bi prepreèili
upravljalnikom signalov, da se ob klicu samodejno nastavijo na
SIG_DFL. Na takih sistemih morate kot zadnjo stvar upravljalnika
signalov postaviti ,,signal(SIGCHILD, catcher_func)`` (kjer je
,,catcher_func`` ime upravljalni¹ke funkcije), da se resetirajo.
Na sreèo novej¹e izvedbe dovoljujejo upravljalnikom signalov, da se
namestijo, ne da bi bili resetirani na SIG_DFL, ko se po¾ene
upravljalni¹ka funkcija. Temu problemu se na sistemih, ki nimajo
wait3()/waitpid(), a imajo SIGCLD, izognete tako, da morate resetirati
upravljalnik signalov s klicem signal(), ko ste izvedli v
upravljalniku vsaj en wait(), vsakiè, ko se klièe. Zaradi zgodovinskih
zdru¾ljivostnih razlogov bo System V obdr¾al staro pomenoslovje
(resetiral upravljalnik ob klicu) funkcije signal(). Upravljalniki
signalov, ki se prilepijo, se lahko namestijo s sigaction() ali
sigset().
Povzetek vsega tega je, da morate funkcijo waitpid() (POSIX) ali
wait3() na sistemih, ki jo imajo, tudi uporabljati in, da mora teèi
va¹ upravljalnik signalov v zanki, na sistemih, ki pa teh funkcij
nimajo, morate imeti ob vsaki zahtevi po upravljalniku signalov po en
klic wait().
©e ena stvar - èe ne ¾elite iti skozi vse te te¾ave, obstaja
prenosljiv naèin, da se izognete temu problemu, èeprav je malce manj
uèinkovit. Va¹ star¹evski proces naj se razveji (s fork) in potem èaka
na mestu, da se konèa otro¹ki proces. Otro¹ki proces se potem spet
razveji, in vam da otroka in vnuka. Otrok se takoj prekine (in torej
star¹, ki ga èaka, izve za njegov konec in nadaljuje z delom), vnuk pa
poène, kar bi moral prvotno narediti otrok. Ker je njegov star¹
konèan, ga nasledi proces init, ki bo opravil vse potrebno èakanje. Ta
metoda je neuèinkovita, ker potrebuje dodatno razvejanje, a je
popolnoma prenosljiva.
4.14 Kako dobim vrstice iz cevovoda tako, kot se pi¹ejo, namesto le v veèjih
blokih?
Subject: How do I get lines from a pipe ... instead of only in larger blocks?
From: Jonathan I. Kamens
Date: Sun, 16 Feb 92 20:59:28 -0500
Knji¾nica stdio trenutno dela vmesno pomnenje (angl. buffering)
razlièno, odvisno od tega, ali misli, da teèe na tty ali ne. Èe misli,
da je na tty, dela vmesno pomnenje po posameznih vrsticah; sicer
uporablja veèji vmesni pomnilnik kot je ena vrstica.
Èe imate izvorno kodo odjemnika, za katerega bi radi onemogoèili
vmesno pomnenje, lahko za to uporabite setbuf() ali setvbuf().
Èe ne, je najbolj¹i naèin, da preprièate program, da teèe na tty tako,
da ga po¾enete pod pty, se pravi, da uporabite program ,,pty``,
omenjen v vpra¹anju ,,Kako po¾enem passwd, ftp, telnet, tip in druge
interaktivne programe v skriptu ukazne lupine v ozadju?``.
4.15 Kako lahko vstavim datum v ime datoteke?
Subject: How do I get the date into a filename?
From: melodie neal <melodie@comtech.ct.oz.au>
Date: Fri, 7 Oct 1994 09:27:33 -0400
To ni te¾ko, a je na prvi pogled malce kriptièno. Zaènimo najprej s
samim ukazom date: date lahko vzame niz s formatom izpisa in ga
upo¹teva. Niz za formatiranje mora biti objet z narekovaji, da
prepreèimo ukazni lupini poskus njegove interpretacije, preden ga dobi
sam ukaz date. Poskusite tole:
date '+%d%m%y'
Morali bi dobiti nekaj kot 130994. Èe ¾elite imeti vmes loèila,
preprosto postavite znake, ki bi jih radi uporabljali, v niz za
formatiranje (brez nagibnic ,/`):
date '+%d.%m.%y'
Obstaja veliko simbolov, ki jih lahko uporabite v nizu za
formatiranje: o njih izveste v strani referenènega priroènika (man
date).
Zdaj pa ¹e to spravimo v ime datoteke. Denimo, da bi radi ustvarili
datoteke imenovane report.130994 (ali katerikoli datum ¾e je danes):
FILENAME=report.`date '+%d%m%y'`
Opazite, da tukaj uporabljamo dva nabora narekovajev: notranji nabor
prepreèuje formatirnemu nizu prezgodnjo interpretacijo; zunanji nabor
pove ukazni lupini naj izvede objeti ukaz, in zamenja rezultat v izraz
(zamenjava ukazov, angl. command substitution).
4.16 Zakaj se nekateri skripti zaènejo z ,,#!...``?
Subject: Why do some scripts start with #! ... ?
From: chip@@chinacat.unicom.com (Chip Rosenthal)
Date: Tue, 14 Jul 1992 21:31:54 GMT
Chip Rosenthal je v preteklosti v novièarski skupini comp.unix.xenix
odgovoril na zelo podobno vpra¹anje.
Mislim, da ljudi bega, da obstajata dva razlièna mehanizma, ki se oba
zaèneta z znakom ,#`. Oba re¹ujeta isti problem na zelo omejenem
naboru primerov - a nista niè manj razlièna.
Nekaj ozadja. Ko se jedro sistema UNIX odloèi pognati program (eden
sistemskih klicev dru¾ine exec()), najprej pogleda prvih 16 bitov
datoteke. Teh 16 bitov se imenuje magièna ¹tevilka. Prviè, magièna
¹tevilka prepreèuje jedru, da bi naredilo kaj neumnega, kot na primer
posku¹alo izvesti datoteko z bazami podatkov o va¹ih strankah. Èe
jedro ne prepozna magiène ¹tevilke, se prito¾i z napako ENOEXEC.
Program po¾ene le, èe je magièna ¹tevilka prepoznavna.
Drugiè, sèasoma so se uvajali razlièni formati izvedljivih datotek in
magièna ¹tevilka ni le povedala jedru ali naj izvede datoteko, paè pa
tudi kako naj jo izvede. Na primer, èe prevedete program na sistemu
SCO XENIX/386 in nesete binarno datoteko na sistem SysV/386, bo jedro
prepoznalo magièno ¹tevilko in reklo ,,Aha! To je binarna datoteka
tipa x.out!`` in se nastavilo tako, da bo uporabljalo klice,
zdru¾ljive s sistemom XENIX.
Pomnite, da jedro lahko poganja le binarne izvedljive slike
pomnilnika. Kako torej, se vpra¹ujete, teèejo skripti? Konec koncev,
lahko napi¹em v pozivniku ukazne lupine ,,moj.skript`` in ne dobim
napake ENOEXEC. Odgovor: skripti se ne izvajajo v jedru, paè pa v
ukazni lupini. Koda v ukazni lupini lahko izgleda podobno:
_________________________________________________________________
/* poskusi pognati program */
execl(program, basename(program), (char *)0);
/* klic exec je spodletel - morda gre za skript ukazne lupine? */
if (errno == ENOEXEC)
execl ("/bin/sh", "sh", "-c", program, (char *)0);
/* Oh, ne, g. Bill!! */
perror(program);
return -1;
_________________________________________________________________
(Ta primer je moèno poenostavljen. Vpletenih je veliko veè zadev, a to
ponazarja bistvo, ki ga posku¹am opisati.)
Èe je klic execl() uspe¹en in se program za¾ene, se koda za execl()
nikoli ne po¾ene. V zgornjem primeru uspe¹en execl() programa
,program` pomeni, da se spodnje vrstice primera ne izvedejo. Namesto
tega sistem izvaja binarno datoteko ,program`.
Èe, po drugi strani, prvi klic execl() spodleti, ta hipotetièna ukazna
lupina pogleda, zakaj ji je spodletelo. Èe klic execl() ni uspel, ker
,program` ni bil prepoznan kot binarna izvedljiva datoteka, ga ukazna
lupina posku¹a nalo¾iti kot skript ukazne lupine.
Ljudje iz Berkeleya so imeli èedno idejo, kako raz¹iriti naèin, na
katerega jedro zaganja programe. Popravili so jedro, da prepozna
magièno ¹tevilko ,#!` (magiène ¹tevilke so velike 16 bitov in dva
8-bitna znaka tvorita 16 bitov, prav?). Ko je jedro prepoznalo magièno
¹tevilko ,#!`, je prebralo tudi ostanek vrstice in ga obravnavalo kot
ukaz, ki ga naj po¾ene na vsebini datoteke. S tem popravkom lahko zdaj
poènete podobne stvari:
#! /bin/sh
#! /bin/csh
#! /bin/awk -F:
Ta popravek je obstajal le v svetu Berkeleya, in je pre¹el na jedra
USG kot del sistema System V Release 4. Pred V.4 jedro ni imelo
mo¾nosti nièesar drugega, kot nalaganje in zaganjanje binarnih
izvedljivih slik pomnilnika, razen v primerih proizvajalèeve dodane
vrednosti.
Vrnimo se ¹e nekaj let v preteklost, v èas, ko je veè in veè ljudi, ki
so poganjali Unixe na jedrih USG, govorilo ,,/bin/sh je zaniè kot
interaktivni uporabni¹ki vmesnik! Hoèem csh!``. Nekateri proizvajalci
so dodali csh v njihove distribucije, èeprav csh ni bil del
distribucije USG UNIX.
To pa je predstavljalo problem. Denimo, da spremenite svojo prijavno
ukazno lupino na /bin/csh. Denimo, nadalje, da ste bebec in vztrajate
na programiranju skriptov csh. Vsekakor bi radi bili sposobni napisati
,moj.skript` in ga s tem pognati, èeprav je to skript za csh. Namesto,
da bi ga pognali skozi /bin/sh, ¾elite, da se skript po¾ene takole:
execl ("/bin/csh", "csh", "-c", "moj.skript", (char *)0);
Kaj pa vsi tisti obstojeèi skripti -- nekateri od njih so deli
sistemske distribucije? Èe se po¾enejo skozi csh, se bodo stvari
kvarile. Potrebujete torej naèin, da po¾enete nekatere skripte skozi
csh, in nekatere druge skozi sh.
Vpeljana re¹itev je bila, da se popravi csh tako, da pogleda prvi znak
skripta, ki ga ¾elite pognati. Èe je ta ,#`, bo csh zagnal skript
skozi /bin/csh, sicer bo pognal skript skozi /bin/sh. Primer zgornje
kode bi zdaj izgledal takole:
_________________________________________________________________
/* poskusi pognati program */
execl(program, basename(program), (char *)0);
/* klic exec je spodletel - morda gre za skript ukazne lupine? */
if (errno == ENOEXEC && (fp = fopen(program, "r")) != NULL) {
i = getc(fp);
(void) fclose(fp);
if (i == '#')
execl ("/bin/csh", "csh", "-c", program, (char *)0);
else
execl ("/bin/sh", "sh", "-c", program, (char *)0);
}
/* Oh, ne, g. Bill!! */
perror(program);
return -1;
_________________________________________________________________
Dve pomembni stvari, Prviè, to je popravek lupine ,csh`. V jedru se ni
niè spremenilo in drugim ukaznim lupinam ni bilo niè dodano. Èe
posku¹ate pognati skript s klicem execl(), boste ¹e vedno dobili
napako ENOEXEC, pa naj se skript zaène z znakom ,#` ali pa ne. Èe
posku¹ate pognati skript, ki se zaène z znakom ,#` v èem drugem kot
csh (na primer v /bin/sh), ga bo obravnavala lupina sh, ne csh.
Drugiè, èarovnija je v tem, da se bodisi skript zaène z ,#`, ali pa se
ne zaène z ,#`. Stvari kot so ,:` in ,: /bin/sh` na zaèetku skriptov
dela èarobne preprosto dejstvo, da niso ,#`. Torej je vse to
identièno, èe je na zaèetku skripta:
:
: /bin/sh
<--- prazna vrstica
: /usr/games/rogue
echo "Hm ... spra¹ujem se, pod katero ukazno lupino teèem???"
V vseh teh primerih bodo vse ukazne lupine posku¹ale izvesti skript z
/bin/sh.
Podobno, tudi vse naslednje je identièno, èe je na zaèetku skripta:
#
# /bin/csh
#! /bin/csh
#! /bin/sh
# Hm ... spra¹ujem se, pod katero ukazno lupino teèem???
Vse te vrstice se zaènejo z znakom ,#`. To pomeni, da se bo skript
pognal le, èe ga boste posku¹ali pognati iz csh, sicer se bo pognal z
/bin/sh.
(Opomba: èe poganjate ksh, zamenjajte v zgornjem besedilu ,,sh`` s
,,ksh``. Kornova ukazna lupina je teoretièno zdru¾ljiva z Bournovo,
torej posku¹a sama pognati te skripte. Va¹e izku¹nje so lahko drugaène
z nekaterimi drugimi dostopnimi ukaznimi lupinami, kot so zsh, bash,
itd.)
Oèitno postane popravek za ,#` nepotreben, èe imate v jedru podporo za
,#!`. Pravzaprav je lahko nevaren, saj ustvarja zmedo pri ugotovitvi,
kaj naj bi se zgodilo v primeru ,,#! /bin/sh``.
Uporaba ,#!` bolj in bolj prevladuje. System V Release 4 pobira
¹tevilne lastnosti z Berkeleya, vkljuèno s to. Nekateri proizvajalci
sistemov System V Release 3.2 nadgrajujejo na nekatere bolj vidne
dobrote V.4 in vam posku¹ajo preprièati, da je to dovolj in, da ne
potrebujete stvari, kot so pravi, delujoèi tokovi ali dinamièno
nastavljivi parametri jedra.
XENIX ne podpira ,#!`. Ukazna lupina /bin/csh na Xenixu nima popravka
za ,#`. Podpora za ,#!` v Xenixu bi bila fina, a sam ne bi zadr¾eval
diha med èakanjem nanjo.
_________________________________________________________________
5. Napredna vpra¹anja; radi jih vpra¹ujejo ljudje, ki mislijo, da ¾e poznajo
vse odgovore
5.1 Kako berem znake s terminala, ne da bi bilo uporabniku treba pritisniti
RETURN?
Subject: How do I read characters ... without requiring the user to hit RETURN?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Preverite naèin cbreak v BSD ali naèin ~ICANON v SysV.
Èe se sami ne ¾elite spoprijeti s terminalskimi parametri (z uporabo
sistemskega klica ioctl(2)), lahko prepustite delo programu stty - a
to je poèasno in neuèinkovito, in vèasih boste morali spremeniti kodo,
da bo delala pravilno:
_________________________________________________________________
#include <stdio.h>
main()
{
int c;
printf("Pritisnite katerikoli znak za nadaljevanje\n");
/*
* funkcija ioctl() bi bila tukaj bolj¹a;
* le leni programerji delajo takole:
*/
system("/bin/stty cbreak"); /* ali "stty raw" */
c = getchar();
system("/bin/stty -cbreak");
printf("Hvala, ker ste vnesli %c.\n", c);
exit(0);
}
_________________________________________________________________
Nekaj ljudi mi je poslalo razliène bolj pravilne re¹itve tega
problema. ®al mi je, da jih ne morem vkljuèiti, saj zares presegajo
namen tega seznama.
Preveriti boste ¾eleli tudi dokumentacijo prenosljive knji¾nice
zaslonskih funkcij, imenovane ,,curses``. Èe vas zanima V/I enega
samega znaka, vas pogosto zanima tudi neka vrsta kontrole prikaza na
zaslonu, in knji¾nica curses priskrbi razliène prenosljive rutine za
obe funkciji.
5.2 Kako preverim, èe je treba prebrati znak, ne da bi ga zares prebral?
Subject: How do I check to see if there are characters to be read ... ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
V nekaterih razlièicah Unixa je mogoèe preveriti, ali je v danem
datoteènem deskriptorju kaj neprebranih znakov. V BSD-ju lahko
uporabite select(2). Uporabite lahko tudi FIONREAD ioctl, ki vrne
¹tevilo znakov, ki èakajo na prebranje, a to deluje le pri terminalih,
cevovodih in vtièih. V System V Release 3 lahko uporabite poll(2), a
to deluje le na tokovih. V Xenixu - in torej na Unixu SysV r3.2 in
poznej¹ih - sistemski klic rdchk() poroèa o tem ali se bo klic read()
na danem datoteènem deskriptorju blokiral.
Ni naèina, da bi preverili, ali so znaki dostopni za branje s kazalca
FILE. (Lahko gledate po notranjih podatkovnih strukturah stdio, da bi
videli, èe je vmesni pomnilnik vhoda neprazen, a to ne bo delovalo,
saj ne veste, kaj se bo zgodilo naslednjiè, ko boste hoteli napolniti
vmesni pomnilnik.)
Vèasih ljudje vpra¹ujejo to vpra¹anje z namenom, da bi napisali
if (znaki dostopni iz fd)
read(fd, buf, sizeof buf);
in dobili uèinek neblokovnega branja z read. To ni najbolj¹i naèin za
izvedbo tega, saj je mo¾no, da bodo znaki dostopni, ko preverite
dostopnost, a ne bodo veè dostopni, ko poklièete read. Namesto tega
pri¾gite zastavico O_NDELAY (ki se pod BSD imenuje tudi FNDELAY) z
izbiro F_SETFL funkcije fcntl(2). Starej¹i sistemi (Version 7, 4.1
BSD) nimajo O_NDELAY; na teh sistemih lahko najbli¾je neblokovnemu
branju pridete z uporabo alarm(2), da branju poteèe èas.
5.3 Kako ugotovim ime odprte datoteke?
Subject: How do I find the name of an open file?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
V splo¹nem je to prete¾ko. Datoteèni deskriptor je lahko obe¹en na
cevovod ali pty, in v tem primeru nima imena. Lahko je obe¹en na
datoteko, ki je bila odstranjena. Lahko ima veè imen, zaradi pravih
ali simboliènih povezav.
Èe morate to res storiti, in preprièajte se, da ste o tem razmislili
na dolgo in ¹iroko in se odloèili, da nimate druge izbire, lahko
uporabite find z izbiro -inum in morda ¹e -xdev, ali uporabite ncheck,
ali ¹e enkrat opona¹ajte funkcionalnost enega od teh orodij v va¹em
programu. Zavedajte se, da preiskovanje 600 megabytnega datoteènega
sistema za datoteko, ki je morda sploh ni, traja nekaj èasa.
5.4 Kako lahko tekoèi program ugotovi svojo lastno pot?
Subject: How can an executing program determine its own pathname?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Va¹ program lahko pogleda argv[0]; èe se zaèenja z ,,/``, je to
verjetno ime absolutne poti do va¹ega programa, sicer lahko va¹
program pogleda v vsak imenik, imenovan v okoljski spremenljivki PATH
in posku¹a najti prvi imenik, ki vsebuje izvedljivo datoteko, katere
ime se ujema s programovim argv[0] (ki je po dogovoru ime programa, ki
se izvaja). Èe zdru¾ite ta imenik in vrednost argv[0], imate verjetno
pravo ime.
Ne morete pa biti preprièani, saj je povsem legalno, da en program
izvede drugega z exec() s katerokoli vrednostjo argv[0], ki si jo
za¾eli. Da exec izvaja nove programe z imenom izvedljive datoteke v
argv[0], je le dogovor.
Na primer, povsem hipotetièni primer:
#include <stdio.h>
main()
{
execl("/usr/games/rogue", "vi Disertacija", (char *)NULL);
}
Izvedeni program misli, da je njegovo ime (njegova vrednost argv[0])
,,vi Disertacija``. (Tudi nekateri drugi programi lahko mislijo, da je
ime programa, ki ga trenutno poganjate ,,vi Disertacija``, a seveda je
to le hipotetièni primer, zato tega ne posku¹ajte sami :-)
5.5 Kako uporabim popen() za odprtje procesa za branje in pisanje?
Subject: How do I use popen() to open a process for reading AND writing?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Problem, ko posku¹ate preusmeriti vhod in izhod poljubnemu su¾enjskemu
procesu je, da lahko nastane mrtva zanka, èe oba procesa hkrati èakata
na ¹e-ne-generiran vhod. Zanki se lahko izognemo tako, da obe strani
upo¹tevata strog protokol brez mrtvih zank, toda, ker to zahteva
sodelovanje med procesi, je neprimerno za knji¾nièno funkcijo, podobno
popen().
Distribucija ,,expect`` vkljuèuje knji¾nico funkcij, ki jih lahko
C-jevski programer klièe neposredno. Ena izmed funkcij dela isto stvar
kot popen za hkratno branje in pisanje. Uporablja ptys namesto cevi,
in nima problemov z zaciklanjem. Prenosljiva je na BSD in SV. Glejte
vpra¹anje ,,Kako po¾enem passwd, ftp, telnet, tip in druge
interaktivne programe v skriptu ukazne lupine v ozadju?`` za veè
podatkov o distribuciji expect.
5.6 Kako izvedem v C-ju sleep() za manj kot sekundo?
Subject: How do I sleep() in a C program for less than one second?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Najprej se zavedajte, da je vse, kar lahko doloèite minimalna kolièina
zakasnitve; dejanska zakasnitev bo odvisna od upravni¹kih zadev, kot
je obremenitev sistema, in je lahko poljubno dolga, èe nimate sreèe.
Ne obstaja funkcija standardne knji¾nice, na katero bi se lahko
zanesli v vseh okolji za ,,dremanje`` (angl. napping, obièajen izraz
za kratke spance). Nekatera okolja priskrbijo funkcijo ,,usleep(n)``,
ki zadr¾i izvajanje za n mikrosekund. Èe va¹e okolje ne podpira
usleep(), je tukaj nekaj njenih implementacij za okolja BSD in System
V.
Naslednja koda Douga Gwyna je prirejena z emulacijske podpore Systema
V za 4BSD in izrablja sistemski klic select() na 4BSD-ju. Doug jo je
prvotno imenoval ,,nap()``; vi jo boste verjetno ¾eleli klicati
,,usleep()``:
_________________________________________________________________
/*
usleep - podporna rutina za emulacijo sistemskih klicev 4.2BSD
zadnja sprememba originalne verzije: 29. oktober 1984 D A Gwyn
*/
extern int select();
int
usleep( usec ) /* vrne 0, èe je ok, sicer -1 */
long usec; /* premor v mikrosekundah */
{
static struct /* `timeval' */
{
long tv_sec; /* sekunde */
long tv_usec; /* mikrosekunde */
} delay; /* premor _select() */
delay.tv_sec = usec / 1000000L;
delay.tv_usec = usec % 1000000L;
return select( 0, (long *)0, (long *)0, (long *)0, &delay );
}
_________________________________________________________________
Na Unixih System V bi lahko to storili takole:
_________________________________________________________________
/*
podsekundni premori za System V - ali karkoli, kar ima poll()
Don Libes, 4/1/1991
BSD-jeva analogija te funkcije je definirana v mikrosekundah, medtem,
kot je poll() definiran v milisekundah. Zaradi zdru¾ljivosti, ta
funkcija priskrbi natanènost "po dolgem teku" tako, da oklesti prave
zahteve na milisekundo natanèno in akumulira mikrosekunde med
posameznimi klici z idejo, da jo verjetno klièete v tesni zanki, in se
bo po dolgem teku napaka iznièila.
Èe je ne klièete v tesni zanki, potem skoraj gotovo ne potrebujete
mikrosekundne natanènosti in v tem primeru vam ni mar za mikrosekunde.
Èe vam bi bilo mar, tako ali tako ne bi uporabljali Unixa, saj lahko
nakljuèno prebavljanje sistema (npr. razporejanje) zmelje èasomerilno
kodo.
Vrne 0 ob uspe¹nem premoru, -1 ob neuspe¹nem.
*/
#include <poll.h>
int
usleep(usec)
unsigned int usec; /* mikrosekunde */
{
static subtotal = 0; /* mikrosekunde */
int msec; /* milisekunde */
/* 'foo' je tukaj le zato, ker so imele nekatere verzije 5.3
* hro¹èa, pri katerem se prvi argument poll() preverja za
* obstoj pravilnega pomnilni¹kega naslova, èeprav je drugi
* argument enak 0.
*/
struct pollfd foo;
subtotal += usec;
/* èe je premor < 1 ms, ne naredi nièesar, a si zapomni */
if (subtotal < 1000) return(0);
msec = subtotal/1000;
subtotal = subtotal%1000;
return poll(&foo,(unsigned long)0,msec);
}
_________________________________________________________________
©e ena mo¾nost za dremanje na System V in verjetno tudi drugih ne-BSD
Unixih je paket s5nap Jona Zeeffa, objavljen v comp.sources.misc,
volume 4. Ne potrebuje namestitve gonilnika naprave, a deluje brez
napak, ko se namesti, (Njegova loèljivost je omejena z vrednostjo HZ v
jedru, saj uporablja rutino delay() jedra.)
Mnogo novej¹ih Unixov ima funkcijo nanosleep.
5.7 Kako pripravim skripte ,setuid` ukazne lupine do delovanja?
Subject: How can I get setuid shell scripts to work?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
[ Ta odgovor je dolg, a to je zapleteno in pogosto zastavljeno
vpra¹anje. Hvala Maartenu Litmaathu za ta odgovor in za spodaj
omenjeni program ,,indir``. ]
1. Najprej predpostavimo, da ste na razlièici Unixa (npr. 4.3BSD ali
SunOS), ki pozna tako imenovane ,,izvedljive skripte ukaznih
lupin``. Tak¹en skript se mora zaèeti s podobno vrstico:
#!/bin/sh
Skript se imenuje ,,izvedljivi``, ker se tako kot resnièna
(binarna) izvedljiva datoteka zaène s tako imenovano ,,magièno
¹tevilko``, ki doloèa tip izvedljive datoteke. Glejte tudi
razdelek ,,Zakaj se nekateri skripti zaènejo z ,,#!...``?``. V
na¹em primeru je ta ¹tevilka enaka ,,#!`` in OS vzame ostanek prve
vrstice kot interpreter za skript, ki mu morda sledi 1 uvodna
izbira kot je:
#!/bin/sed -f
Denimo, da se ta skript imenuje ,foo` in se nahaja v imeniku /bin.
Èe potem napi¹ete:
foo arg1 arg2 arg3
bo OS preuredil zadeve tako, kot bi napisali:
/bin/sed -f /bin/foo arg1 arg2 arg3
Vendar je tukaj neka razlika: èe je pri¾gan bit setuid za ,foo`,
bo spo¹tovan v prvi obliki ukaza; èe zares vpi¹ete drugo obliko,
bo OS spo¹toval bite z dovoljenji programa /bin/sed, ki seveda ni
setuid.
2. Prav, toda kaj, èe se moj skript ukazne lupine ne zaène s tak¹no
vrstico ,#!`, ali, èe moj OS o tem niè ne ve?
No, èe ga ukazna lupina (ali kdorkoli drug) posku¹a izvesti, bo OS
vrnil indikacijo napake, saj se datoteka ne zaène z veljavno
magièno ¹tevilko. Ukazna lupina bo po sprejetju te indikacije
predpostavila, da gre za skript ukazne lupine in mu dala ¹e eno
prilo¾nost:
/bin/sh lupinski_skript argumenti
A zdaj smo ¾e videli, da se v tem primeru bit setuid datoteke
,lupinski_skript` ne bo spo¹toval!
3. Prav, kaj pa varnostna tveganja pri lupinskih skriptih setuid?
Dobro, denimo, da se skript imenuje ,/etc/skript_setuid` in se
zaèenja z vrstico:
#!/bin/sh
Zdaj pa poglejmo kaj se zgodi, èe izvedemo naslednje ukaze:
$ cd /tmp
$ ln /etc/skript_setuid -i
$ PATH=.
$ -i
Vemo, da bo zadnji ukaz preurejen v:
/bin/sh -i
Toda ta ukaz nam bo dal interaktivno ukazno lupino, ki bo z bitom
setuid tekla, kot da bi jo pognal lastnik skripta!
Na sreèo lahko to varnostno luknjo zlahka zapremo, èe napi¹emo v
prvo vrstico:
#!/bin/sh -
Znak ,-` oznaèuje konec seznama izbir: naslednji argument ,-i` bo
vzet kot ime datoteke, iz katere naj se berejo ukazi, kot bi tudi
moral biti!
4. Vendar pa obstajajo veliko resnej¹i problemi:
$ cd /tmp
$ ln /etc/skript_setuid temp
$ nice -20 temp &
$ mv moj_skript temp
Tretji ukaz bo preurejen v:
nice -20 /bin/sh - temp
Ker se ta ukaz izvaja poèasi, bo morda lahko èetrti ukaz zamenjal
originalno datoteko ,temp` s trojanskim konjem ,moj_skript` preden
ukazna lupina sploh odpre ,temp`! Obstajajo 4 naèini za krpanje te
varnostne luknje:
1. naj OS za¾ene skript setuid na drugaèen, varen naèin - System
V R4 in 4.4BSD uporabljata gonilnik /dev/fd, s katerim podata
interpreterju datoteèni deskriptor skripta;
2. naj bo skript interpretiran posredno, skozi vmesnik, ki se
preprièa, da je vse v redu, preden po¾ene pravi interpreter -
èe uporabljate program ,indir` iz arhiva comp.sources.unix
bodo skripti setuid izgledali takole:
#!/bin/indir -u
#?/bin/sh /etc/skript_setuid
3. napravite ,,binarni ovoj``: pravo izvedljivo datoteko, ki je
setuid in katere edina naloga je pognati interpreter z imenom
skripta kot argumentom;
4. napravite splo¹en ,,stre¾nik za skripte setuid``, ki posku¹a
najti zahtevano ,opravilo` v bazi podatkov veljavnih skriptov
in ob uspehu po¾ene pravi interpreter s pravimi argumenti.
5. Zdaj, ko smo se preprièali, da se interpretira pravilna datoteka,
ali so prisotna ¹e kak¹na tveganja?
Seveda! Za skripte ukazne lupine ne smete pozabiti eksplicitno
nastavitev spremenljivke PATH na varno pot. Lahko ugotovite zakaj?
Tukaj je ¹e spremenljivka IFS, ki lahko povzroèa te¾ave, èe ni
pravilno nastavljena. Tudi druge okoljske spremenljivke lahko
ogrozijo varnost sistema, npr. SHELL ... Nadalje se morate
preprièati, da ukazi v skriptih ne dovoljujejo interaktivnih
ube¾nih zaporedij ukazne lupine! Potem je tukaj umask, ki je lahko
nastavljen na kaj èudnega ...
Et cetera. Zavedati se morate, da skript setuid ,,podeduje`` vse
hro¹èe in varnostna tveganja ukazov, ki jih klièe!
Po vsem tem dobimo vtis, da so lupinski skripti setuid precej tvegan
posel! Morda bo za vas bolje programirati v C-ju!
5.8 Kako lahko ugotovim, kateri uporabnik ali proces ima odprto datoteko ali
uporablja doloèen datoteèni sistem (da ga lahko odklopim)?
Subject: How can I find out which user or process has a file open ... ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Uporabite fuser (system V), fstat (BSD), ofiles (v javni lasti) ali
pff (v javni lasti). Ti programi vam bodo povedali razliène stvari o
procesih, ki uporabljajo doloèene datoteke.
V arhivih comp.sources.unix, volume 18, najdete prenos fstat z 4.3 BSD
na Dynix, SunOS in Ultrix.
pff je del paketa kstuff in deluje na kar nekaj sistemih. Navodila za
nabavo kstuff najdete v vpra¹anju ,,Kako lahko v skriptu ali programu
ugotovim ID procesa programa z doloèenim imenom?``.
Obve¹èen sem bil, da obstaja tudi program, imenovan lsof, a ne vem,
kje se ga dobi.
Michael Fink <Michael.Fink@uibk.ac.at> dodaja:
Èe ne morete odmestiti datoteènega sistema (z umount), za katerega
zgornja orodja ne poroèajo o odprtih datotekah, se preprièajte, da
datoteèni sistem, ki ga posku¹ate odme¹èati ne vsebuje aktivnih toèk
name¹èanja (uporabite df(1)).
5.9 Kako izsledim ljudi, ki me tipajo (s finger)?
Subject: How do I keep track of people who are fingering me?
From: Jonathan I. Kamens
From: malenovi@plains.NoDak.edu (Nikola Malenoviæ)
Date: Thu, 29 Sep 1994 07:28:37 -0400
V splo¹nem ne morete ugotoviti userid nekoga, ki vas tipa z
oddaljenega stroja. Morda lahko ugotovite stroj, s katerega prihajajo
oddaljene zahteve. Ena od mo¾nosti, èe jo va¹ sistem podpira, in, èe
je tipalnemu stre¾niku (angl. finger daemon) prav, jo, da naredite
va¹o datoteko .plan za ,,imenovano cev`` (angl. named pipe) namesto
obièajno datoteko. (Za to uporabite ,mknod`.)
Potem lahko po¾enete program, ki bo odprl va¹o datoteko .plan za
pisanje; odpiranje bo blokirano dokler nek drugi proces (namreè
fingerd) ne odpre .plan za branje. Zdaj lahko skozi to pipo po¹ljete,
kar paè ¾elite, kar vam omogoèa, da prika¾ete razlièno informacijo
.plan vsakiè, ko vas nekdo potipa. Eden od programov za to je paket
,,planner``, objavljen v volume 41 arhivov comp.sources.misc.
Seveda to sploh ne bo delovalo, èe va¹ sistem ne podpira imenovanih
cevi ali, èe va¹ lokalni fingerd vztraja, da imate navadne datoteke
.plan.
Va¹ program lahko tudi izkoristi prilo¾nost in pogleda v izhod
programa ,,netstat``, ter s tem ugotovi, odkod prihaja zahteva za
finger, toda to vam ne bo izdalo identitete oddaljenega uporabnika.
Èe ¾elite dobiti oddaljeni userid, mora oddaljena stran poganjati
identifikacijski stre¾nik, kot je RFC 931. Trenutno obstajajo tri
implementacije RFC 931 za popularne stroje BSD, in nekaj aplikacij
(kot ftpd z wuarchive), ki podpirajo ta stre¾nik. Za veè informacij se
prikljuèite elektronskemu spisku rfc931-users z obièajno zahtevo
,,subscribe`` na rfc931-users-request@kramden.acf.nyu.edu.
Glede tega odgovora obstajajo tri opozorila. Prvo je, da mnogi sistemi
NFS napaèno prepoznajo imenovano cev. To pomeni, da bo poskus branja
cevi na drugem stroju lahko blokiral, dokler ne poteèe predviden èas,
ali videl cev kot datoteko dol¾ine 0, in je ne bo nikoli izpisal.
Drugi problem je, da na veliko sistemih stre¾nik fingerd preveri, ali
datoteka .plan vsebuje podatke (in je bralna), preden jo posku¹a
brati. V tem primeru bodo oddaljeni klici finger popolnoma zgre¹ili
va¹o datoteko .plan.
Tretji problem je, da imajo sistemi, ki podpirajo imenovane cevi, na
voljo v danem èasu le fiksno (konèno) ¹tevilo le-teh - preverite
nastavitveno datoteko jedra in izbiro FIFOCNT. Èe ¹tevilo cevi na
sistemu prekoraèi vrednost FIFOCNT, sistem prepreèi izdelavo novih
cevi, dokler nekdo ne sprosti virov. Razlog za to je, da je vmesni
pomnilnik odmerjen v pomnilniku, ki se ne preklaplja (angl. buffers
are allocated in a non-paged memory).
5.10 Je mogoèe ponovno prikljuèiti proces na terminal, ko je bil ta odklopljen,
tj. po zagonu programa v ozadju in odjavi?
Subject: Is it possible to reconnect a process to a terminal ... ?
Date: Thu Mar 18 17:16:55 EST 1993
Veèina razlièic Unixa ne podpira ,,odklopa`` in ,,priklopa`` procesov
(angl. detaching/attaching processes), kot ju podpirajo operacijski
sistemi kot sta VMS in Multics. Vendar obstajajo prosto dostopni
paketi, s katerimi lahko po¾enete procese na tak¹en naèin, da se lahko
pozneje spet pritrdijo na terminal.
* Prvi tak paket je ,,screen``, ki je opisan v arhivih
comp.sources.unix kot ,,Screen, multiple windows on a CRT`` (slov.
,,Zaslon, veè oken na CRT`` - glejte paket screen-3.2 v
comp.sources.misc, volume 28). Ta paket bo tekel vsaj na sistemih
BSD, System V r3.2 in SCO UNIX.
* Drugi je ,,pty``, ki je v arhivih comp.sources.unix opisan kot
,,Run a program under a pty session`` (slov. ,,Po¾enite program v
seji pty`` - glejte pty v volume 23). Naèrtovan je le za uporabo v
sistemih, podobnih BSD.
* Tretji je ,,dislocate``, ki je skript, prilo¾en distribuciji
expect. Za razliko od prej¹njih dveh bi moral ta teèi na vseh
razlièicah Unixa. Podrobnosti o tem, kako dobite expect najdete v
vpra¹anju ,,Kako po¾enem passwd, ftp, telnet, tip in druge
interaktivne programe v skriptu ukazne lupine v ozadju?``.
Nobeden od teh paketov ne deluje retroaktivno, se pravi, da morate
pognati proces pod pripomoèkom screen ali pty, èe ga ¾elite odklopiti
in priklopiti.
5.11 Je mogoèe ,,vohuniti`` na terminalu, gledajoè izhod, ki se prikazuje na
drugem terminalu?
Subject: Is it possible to "spy" on a terminal ... ?
Date: Wed, 28 Dec 1994 18:35:00 -0500
Za to obstaja veè razliènih poti, èeprav nobena od njih ni popolna:
* Pripomoèek kibitz dovoljuje dvema (ali veè) èlovekoma, da sta v
stiku prek ukazne lupine (ali poljubnega programa). Uporaba
vkljuèuje:
+ opazovanje ali pomoè pri terminalski seji druge osebe;
+ bele¾enje pogovora z mo¾nostjo pomika nazaj, shranjevanje
pogovora, in celo spreminjanje med tekom;
+ mo¹tveno igranje iger, urejanje dokumentov ali druga
opravila, pri katerih ima vsaka oseba doloèene kvalitete in
doloèene pomanjkljivosti, ki se komplementirajo.
kibitz pride kot del distribucije expect. Glejte ,,Kako po¾enem
passwd, ftp, telnet, tip in druge interaktivne programe v skriptu
ukazne lupine v ozadju?``.
Za uporabo pripomoèka kibitz potrebujete dovoljenje osebe, ki jo
¾elite vohuniti. Vohunjenje brez privolitve zahteva manj prijetne
pristope:
* Napi¹ete lahko program, ki brska po strukturah jedra in opazuje
izhodni vmesni pomnilnik spornega terminala, ter pri tem izpisuje
znake, kot se izpisujejo na izhod. To oèitno ni nekaj, kar naj bi
posku¹al kdorkoli, ki nima izku¹enj pri delu okoli jedra
operacijskega sistema Unix. ©e veè, katerokoli metodo boste ¾e
uporabili, bo verjetno zelo neprenosljiva.
* Èe ¾elite to poèeti ves èas na doloèenem pritrjenem terminalu
(npr. èe ¾elite, da bodo lahko operaterji preverili zaslonski
terminal stroja z drugih strojev), lahko dejansko pove¾ete monitor
s terminalskim kablom. Na primer, vtaknite izhod monitorja v
serijska vrata drugega stroja, in na teh vratih po¾enite program,
ki bo nekam shranil svoj vhod in ga potem prenesel na druga vrata,
tista, ki gredo zares na fizièni terminal. Èe to poènete, se
morate preprièati, da se ves izhod terminala po¹ilja nazaj po
¾ici, èe povezujete le ¾ice raèunalnik->terminal, to ni problem.
To ni nekaj, kar bi lahko poèel nekdo, ki ni domaè z napeljavo
terminalskih ¾ic in podobno.
* Zadnja razlièica paketa screen vkljuèuje veèuporabni¹ki naèin.
Nekaj podatkov o paketu screen najdete v vpra¹anju ,,Je mogoèe
ponovno prikljuèiti proces na terminal, ko je bil ta odklopljen,
tj. po zagonu programa v ozadju in odjavi?``.
* Èe ima sistem, ki ga uporabljate, tokove (SunOS, SVR4), vam kot
nasvet priporoèamo program, objavljen v volume 28 arhiva skupine
comp.sources.misc. In ni ga treba najprej zagnati (vnaprej morate
nastaviti va¹ sistem, da samodejno potisne modul advise na tok
vsakiè, ko se odpre tty ali pty).
_________________________________________________________________
6. Vpra¹anja, povezana z razliènimi ukaznimi lupinami in njihovimi razlikami
6.1 Se lahko ukazne lupine klasificirajo v kategorije?
Subject: Can shells be classified into categories?
From: wicks@dcdmjw.fnal.gov (Matthew Wicks)
Date: Wed, 7 Oct 92 14:28:18 -0500
V splo¹nem obstajata dva glavna razreda ukaznih lupin. Prvi razred
sestavljajo lupine, izpeljane iz Bournove ukazne lupine, in vkljuèuje
sh, ksh, bash in zsh. Drugi razred sestavljajo ukazne lupine,
izpeljane iz C-jevske in vkljuèuje csh in tcsh. Kot dodatek je tukaj
¹e rc, za katero veèina ljudi meni, da je ,,razred zase``, èeprav
nekateri lahko ugovarjajo, da rc spada v razred Bournovih ukaznih
lupin.
Z zgornjo klasifikacijo in nekaj previdnosti je mogoèe napisati
skripte, ki bodo delovali v vseh ukaznih lupinah Bournove lupinske
kategorije, in napisati druge skripte, ki bodo delovali v vseh ukaznih
lupinah C-jevske lupinske kategorije.
6.2 Kako ,,vkljuèim`` en skript ukazne lupine iz drugega lupinskega skripta?
Subject: How do I "include" one shell script from within another shell script?
From: wicks@dcdmjw.fnal.gov (Matthew Wicks)
Date: Wed, 7 Oct 92 14:28:18 -0500
Vse ukazne lupine Bournove kategorije (vkljuèno z rc) uporabljajo ukaz
,,.``. Vse ukazne lupine C-jevske kategorije uporabljajo ,,source``.
6.3 Ali vse ukazne lupine podpirajo vzdevke (angl. aliases)? Lahko uporabimo
tudi kaj drugega?
Subject: Do all shells have aliases? Is there something else that can be used?
From: wicks@dcdmjw.fnal.gov (Matthew Wicks)
Date: Wed, 7 Oct 92 14:28:18 -0500
Vse pomembnej¹e ukazne lupine, razen sh, podpirajo vzdevke, a vse ne
delajo z njimi na enak naèin. Na primer, nekateri ne sprejemajo
argumentov.
Èeprav niso strogo ekvivalentne, imajo funkcije ukaznih lupin (ki
obstajajo v veèini ukaznih lupin Bournove kategorije) skoraj isto
funkcionalnost, kot vzdevki. Funkcije v ukaznih lupinah lahko poènejo
stvari, ki jih vzdevki ne morejo. Funkcije ne obstajajo v Bournovih
ukaznih lupinah, izpeljanih iz Unixa Version 7, ki vkljuèuje System
III in BSD 4.2. BSD 4.3 in System V imata ukazne lupine s podporo
funkcij.
Uporabite unalias za odstranitev vzdevkov (nastalih z alias) in unset
za odstranitev funkcij.
6.4 Kako se prirejajo spremenljivke ukaznih lupin?
Subject: How are shell variables assigned?
From: wicks@dcdmjw.fnal.gov (Matthew Wicks)
Date: Wed, 7 Oct 92 14:28:18 -0500
Ukazne lupine C-jevske kategorije uporabljajo
set spremenljivka=vrednost
za spremenljivke, lokalne ukazni lupini, in
setenv spremenljivka vrednost
za okoljske spremenljivke. Spremenljivk se v teh ukaznih lupinah
znebite z uporabo ukazov unset in unsetenv.
Ukazne lupine Bournove kategorije uporabljajo
spremenljivka=vrednost
in morda potrebujejo tudi
export IME_SPREMENLJIVKE
da postavijo spremenljivko v okolje. Spremenljivk se znebite z unset.
6.5 Kako ugotovim, ali poganjam interaktivno ukazno lupino?
Subject: How can I tell if I am running an interactive shell?
From: wicks@dcdmjw.fnal.gov (Matthew Wicks)
From: dws@ssec.wisc.edu (DaviD W. Sanderson)
Date: Fri, 23 Oct 92 11:59:19 -0600
V ukaznih lupinah C-jevske kategorije, poglejte spremenljivko $prompt.
V Bournovi kategoriji ukaznih lupin lahko pogledate spremenljivko
$PS1, vendar je bolj pogledati spremenljivko $-. Èe $- vsebuje ,-i`,
je ukazna lupina interaktivna. Preverite takole:
case $- in
*i*) # izvedi stvari za interaktivno ukazno lupino
;;
*) # izvedi stvari za neinteraktivno ukazno lupino
;;
esac
6.6 Katere datoteke ,,s piko`` uporabljajo razliène ukazne lupine?
Subject: What "dot" files do the various shells use?
From: wicks@dcdmjw.fnal.gov (Matthew Wicks)
From: tmb@idiap.ch (Thomas M. Breuel)
Date: Wed, 28 Oct 92 03:30:36 +0100
Èeprav ta seznam morda ni popoln, ponuja veèino informacij.
csh
Nekatere razlièice imajo sistemski datoteki .cshrc in .login.
Vsaka razlièica jih postavlja na razlièna mesta.
Ob nastopu (v tem vrstnem redu):
+ .cshrc - vedno; razen ob uporabi izbire -f.
+ .login - prijavne ukazne lupine.
Ob prekinitvi:
+ .logout - prijavne ukazne lupine.
Ostalo:
+ .history - shranjuje zgodovino (temelji na $savehist).
tcsh
Ob nastopu (v tem vrstnem redu):
+ /etc/csh.cshrc - vedno.
+ /etc/csh.login - prijavne ukazne lupine.
+ .tcshrc - vedno.
+ .cshrc - èe manjka .tcshrc.
+ .login - prijavne ukazne lupine.
Ob prekinitvi:
+ .logout - prijavne ukazne lupine.
Ostalo:
+ .history - shranjuje zgodovino (temelji na $savehist).
+ .cshdirs - shranjuje sklad imenikov.
sh
Ob nastopu (v tem vrstnem redu):
+ /etc/profile - prijavne ukazne lupine.
+ .profile - prijavne ukazne lupine.
Ob prekinitvi:
+ katerikoli ukaz (ali skript), doloèen z ukazom:
trap "ukaz" 0
ksh
Ob nastopu (v tem vrstnem redu):
+ /etc/profile - prijavne ukazne lupine.
+ .profile - prijavne ukazne lupine; razen ob uporabi izbire
-p.
+ $ENV - vedno, èe je nastavljena; razen ob uporabi izbire -p.
+ /etc/suid_profile - ob uporabi izbire -p.
Ob prekinitvi:
+ katerikoli ukaz (ali skript), doloèen z ukazom:
trap "ukaz" 0
bash
Ob nastopu (v tem vrstnem redu):
+ /etc/profile - prijavne ukazne lupine.
+ .bash_profile - prijavne ukazne lupine.
+ .profile - prijavne ukazne lupine, èe ni datoteke
.bash_profile.
+ .bashrc - interaktivne neprijavne ukazne lupine.
+ $ENV - vedno, èe je nastavljena.
Ob prekinitvi:
+ .bash_logout - prijavne ukazne lupine.
Drugo:
+ .inputrc - inicializacija branja vrstic.
zsh
Ob nastopu (v tem vrstnem redu):
+ .zshenv - vedno, razen ob doloèitvi izbire -f.
+ .zprofile - prijavne ukazne lupine.
+ .zshrc - interaktivne ukazne lupine, razen ob doloèitvi
izbire -f.
+ .zlogin - prijavne ukazne lupine.
Ob prekinitvi:
+ .zlogout - prijavne ukazne lupine.
rc
Ob nastopu:
+ .rcrc - prijavne ukazne lupine.
6.7 Zanima me veè o razlikah med razliènimi ukaznimi lupinami.
Subject: I would like to know more about the differences ... ?
From: wicks@dcdmjw.fnal.gov (Matthew Wicks)
Date: Wed, 7 Oct 92 14:28:18 -0500
Zelo podrobna primerjava ukaznih lupin sh, csh, tcsh, ksh, bash, zsh,
in rc je v datoteki dostopna po anonimnem FTP-ju z veè naslovov:
* ftp://ftp.uwp.edu/pub/vi/docs/shell-100.BetaA.Z
* ftp://utsun.s.u-tokyo.ac.jp/misc/vi-archive/docs/shell-100.BetaA.Z
Ta datoteka primerja zastavice, programsko skladnjo, vhodno/izhodne
preusmeritve in parametre/okoljske spremenljivke ukaznih lupin. Ne
ukvarja pa se s tem, katere datoteke ,,s piko`` se uporabljajo in
dedovanjem okoljskih spremenljivk in funkcij.
_________________________________________________________________
7. Pregled razlièic Unixa
7.1 Opozorilo in uvod
From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Tue Aug 15 15:14:00 EDT 1995
X-Version: 2.9
Opozorilo bralcem: Rad bi osve¾il ta PZV s spletnimi kazalci na
razliène Unixe, ki jih omenjam. Ne oklevajte s po¹iljanjem, slej ko
prej bom konèal osve¾itev tega dela. E-po¹ta: lew@bnr.ca.
Nadaljnje besedilo je ponujeno brez zagotovitve toènosti ali
popolnosti. Storil sem, kar sem lahko storil v èasu, ki ga imam na
voljo, pogosto z nasprotujoèimi si informacijami, in delo ¹e vedno
napreduje. Upam, da bom nadaljeval z izbolj¹evanjem tega povzetka.
Komentarji in popravki so dobrodo¹li: lew@bnr.ca.
Najprej kratka definicija. Z imenom ,,Unix`` mislimo operacijski
sistem, tipièno napisan v C-ju, s hierarhièno urejenim datoteènim
sistemom, integracijo V/I za datoteke in naprave, katerega vmesnik
sistemskih klicev vkljuèuje storitve kot sta fork(), pipe(), in
katerega uporabni¹ki vmesnik vkljuèuje orodja kot so cc, troff, grep,
awk, in izbiro ukazne ¹koljke. Opazite, da je ,,UNIX`` registrirana
blagovna znamka podjetja USL (AT&T), zdaj v lasti konzorcija X/Open, a
bo tukaj uporabljana v svojem generiènem pomenu.
Veèina Unixov je izpeljanih bolj ali manj neposredno iz izvorne kode,
napisane v AT&T (zdaj Novell, verjetno je v veèini ¹e vedno kak¹en
ostanek prvotne kode prve razlièice v C-ju), a obstajajo tudi kloni
(se pravi, z Unixom zdru¾ljivi sistemi brez kode AT&T).
Kot dodatek, obstajajo okolja, podobna Unixu (npr. VOS), ki poèivajo
na drugih operacijskih sistemih (OS), in OS, ki jih je navdihnil Unix
(da, tudi DOS!). Teh tukaj ne obravnavamo. Le malo pi¹emo o Unixih, ki
delujejo v realnem èasu (angl. real-time Unices), èeprav naèrtujemo
veè.
Unix pride v izredno razliènih okusih. To je v veliki meri posledica
dostopnosti izvorne kode in preprostosti prenosa in spremembe Unixa.
Tipièno, izdelovalec Unixa zaène z eno osnovnih vrst (glejte spodaj),
vzame ideje/kodo od druge veèje vrste, doda in spremeni veliko stvari,
itd. Rezultat je ¹e ena nova vrsta Unixa. Dandanes je na voljo
dobesedno na stotine Unixov, najbli¾ja stvar standardnemu Unixu je (po
definiciji) System V.
Ta odgovor je bil napisan predvsem iz podatkov na Mre¾i in e-po¹ti.
Nekaj posebnih virov je omenjenih v ustreznih razdelkih.
Priznanja (poleg virov): pat@bnr.ca, guy@auspex.com,
pen@lysator.liu.se, mikes@ingres.com, mjd@saul.cis.upenn.edu,
root%candle.uucp@ls.com, ee@atbull.bull.co.at,
Aaron_Dailey@stortek.com, ralph@dci.pinetree.org,
sbdah@mcshh.hanse.de, macmach@andrew.cmu.edu, jwa@alw.nih.gov
[4.4BSD], roeber@axpvms.cern.ch, bob@pta.pyramid.com.au,
bad@flatlin.ka.sub.org, m5@vail.tivoli.com, dan@fch.wimsey.bc.ca,
jlbrand@uswnvg.com, jpazer@usl.com, ym@satelnet.org,
merritt@gendev.slc.paramax.com, quinlan@yggdrasil.com,
steve@rudolph.ssd.csd.harris.com, bud@heinous.isca.uiowa.edu,
pcu@umich.edu, Dan_Menchaca@quickmail.apple.com,
D.Lamptey@sheffield.ac.uk, derekn@vw.ece.cmu.edu,
gordon@PowerOpen.org, romain@pyramid.com, rzm@dain.oso.chalmers.se,
chen@adi.com, tbm@tci002.uibk.ac.at, sllewis@nando.net,
edwin@modcomp.demon.co.uk, veliko ljudem, ki sem jih ¹e pozabil
na¹teti, in vsem drugim ljudem, katerih sporoèila berem. Najlep¹a
hvala!
7.2 Zelo kratek pogled na zgodovino Unixa
Zgodovina Unixa se zaène davnega leta 1969 na slavnem
,,malo-uporabljanem raèunalniku PDP-7 v kotu`` na katerem so Ken
Thompson, Dennis Ritchie (èrka ,R` v ,,K&R``) in drugi zaèeli delo na
tem, kar je potem postalo Unix. Ime ,,Unix`` je bilo mi¹ljeno kot
besedna igra imena obstojeèega operacijskega sistema ,,Multics`` (in
se je najprej pisalo ,,Unics`` - iz angl. UNiplexed Information and
Computing System).
Prvih 10 let je bil razvoj Unixa pravzaprav omejen na Bell Labs. Te
prve razlièice so bile oznaèene kot ,,Version n`` ali ,,Nth Edition``
(priroènikov), in so delovale na raèunalnikih DEC PDP-11 (16 bitov) in
poznej¹ih VAX-ih (32 bitov). Pomembnej¹e razlièice vkljuèujejo:
* V1 (1971): Prva razlièica Unixa, v zbirniku na PDP-11/20.
Vkljuèevala je datoteèni sistem, fork(), roff, ed. Uporabljana je
bila kot urejevalnik besedila za pripravo patentov. Klic pipe() se
je pojavil prviè v V2!
* V4 (1973): Prepisan v C, kar je verjetno najpomembnej¹i dogodek v
zgodovini tega OS: pomeni, da se Unix lahko prena¹a na novo
strojno opremo v nekaj mesecih, spremembe pa so preproste.
Programski jezik C je bil prvotno naèrtovan za operacijski sistem
Unix, in torej obstaja moèna sinergija med C-jem in Unixom.
* V6 (1975): Prva razlièica Unixa, ¹iroko dostopna zunaj ustanove
Bell Labs (posebej na univerzah). To je bil tudi zaèetek
raznolikosti in popularnosti Unixa. 1.xBSD (PDP-11) je bil
izpeljan iz te razlièice. J. Lions je objavil svoj ,,Komentar o
operacijskem sistemu Unix``, ki temelji na V6.
* V7 (1979): Za veliko ljudi je to ,,zadnji pravi Unix``, ali
,,izbolj¹anje glede na vse prej¹nje in prihodnje Unixe`` [Bourne].
Vkljuèeval je popoln K&R C, uucp, Bournovo ukazno lupino. V7 je
bil prenesen na VAX kot 32V. Jedro V7 je bilo veliko borih 40
Kbytov!
Tukaj so (za referenco) sistemski klici V7: _exit, access, acct,
alarm, brk, chdir, chmod, chown, chroot, close, creat, dup, dup2,
exec*, exit, fork, fstat, ftime, getegid, geteuid, getgid, getpid,
getuid, gtty, indir, ioctl, kill, link, lock, lseek, mknod, mount,
mpxcall, nice, open, pause, phys, pipe, pkoff, pkon, profil,
ptrace, read, sbrk, setgid, setuid, signal, stat, stime, stty,
sync, tell, time, times, umask, umount, unlink, utime, wait,
write.
Omenjene razlièice Vn je razvila skupina Computer Research Group (CRG)
ustanove Bell Labs. Druga skupina, Unix System Group (USG), je
odgovorna za podporo. Tretja skupina pri Bell Labs je bila tudi
vpletena v razvijanje Unixa, Programmer's WorkBench (PWB), kateri se
moramo zahvaliti, na primer, za sccs, poimenske cevi (angl. named
pipes) in druge pomembne zamisli. Obe skupini sta se leta 1983
zdru¾ili v Unix System Development Lab.
Druga razlièica Unixa je bila CB Unix (Columbus Unix) s kolumbijske
veje Bell Labs, odgovorne za sisteme za podporo operacij. Njihov
glavni prispevek je del SV IPC.
Delo na Unixu v Bell Labs se je v osemdesetih nadaljevalo. Serije V je
naprej razvijala skupina CRG (Stroustrup omenja V10 v drugi izdaji
njegove knjige o C++), a sicer ne sli¹imo veliko o tem. Podjetje, zdaj
odgovorno za Unix (System V) se imenuje Unix System Laboratories (USL)
in je bilo v veèinski lasti koncerna AT&T do zaèetka leta 1993, ko ga
je kupil Novell. Konec leta 1993 je Novell odstopil pravice do uporabe
blagovne znamke ,,UNIX`` mednarodnemu zdru¾enju X/Open.
A z Unixom se je veliko dogajalo zunaj AT&T, posebej na univerzi
Berkeley (s koder prihaja druga veèja vrsta Unixa). Proizvajalci
(predvsem delovnih postaj) so prav tako prispevali veliko (npr. NFS
podjetja Sun).
Knjiga ,,Life with Unix`` Dona Libesa in Sandy Ressler je fascinantno
branje za vsakogar, ki ga zanima Unix, in pokriva veliko zgodovine,
posredovanj, itd. Dobr¹en del tega razdelka je povzetega po tej
knjigi.
7.3 Glavne vrste Unixa
From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Mon Jan 9 16:59:14 EST 1995
X-Version: 2.7
Naslednje je bolj ali manj pogled zgodnjih 90-ih.
Do nedavnega sta obstajali dve glavni vrsti Unixa: System V (pet)
podjetja AT&T, in Berkeley Software Distribution (BSD). SVR4 je
pravzaprav me¹anica obeh teh vrst. Konec 1991 je bil pri Open Software
Foundation izdan OSF/1 (kot neposreden tekmec Systemu V) in lahko
(prihodnost bo povedala) spremeni to sliko.
V nadaljevanju sledi pregled glavnih izdaj in lastnosti sistemov
System V, BSD in OSF/1.
System V podjetja AT&T. Tipièno na strojni opremi Intela. Najbolj
prena¹ani Unix, tipièno z raz¹iritvami BSD (csh, nadzor opravil,
termcap, curses, vi, simboliène povezave). Evolucijo Systema V zdaj
nadzoruje Unix International (UI). Èlanstvo UI vkljuèuje AT&T, Sun,
... Novièarski skupini: comp.unix.sysv286 in comp.unix.sysv386. Glavne
izdaje:
* System III (1982): prvi komercialni Unix podjetja AT&T
+ vrste FIFO (imenovane cevi) (pozneje?)
* System V (1983):
+ paket IPC (shm, msg, sem)
* SVR2 (1984):
+ funkcije ukazne lupine (sh)
+ SVID (definicija vmesnika System V, angl. System V Interface
Definition)
* SVR3 (1986) za platforme ?:
+ tokovi (STREAMS, navdih pri V8), poll(), TLI (omre¾no
programje)
+ RFS
+ deljene programske knji¾nice
+ SVID 2
+ prenos pomnilni¹kih strani na zahtevo (angl. demand paging),
èe strojna oprema to podpira
* SVR3.2:
+ zdru¾itev s Xenixom (Intel 80386)
+ omre¾enost
* SVR4 (1988), glavni tok implementacij Unixa, me¹anica sistemov
System V, BSD, in SunOS.
+ S SVR3: sistemska administracija, terminal I/F, tiskalnik (z
BSD-ja?), RFS, STREAMS, uucp
+ Z BSD-ja: FFS, TCP/IP, vtièi (angl. sockets), select(), csh
+ S SunOS: NFS, grafièni vmesnik OpenLook, X11/NeWS, podsistem
navideznega pomnilnika z datotekami, ki ustrezajo pomnilniku,
deljene knji¾nice (!= od SVR3?)
+ ksh
+ ANSI C
+ internacionalizacija (8-bitno èist)
+ ABI (Application Binary Interface - rutine namesto trapov (?
angl. routines instead of traps))
+ POSIX, X/Open, SVID3
* SVR4.1
+ asinhron V/I (s SunOS?)
* SVR4.2 (temelji na SVR4.1ES)
+ datoteèni sistem Veritas, ACL-ji
+ dinamièno nalaganje modulov jedra
* Prihodnost:
+ SVR4 MP (veèprocesorski)
+ uporaba mikrojedra Chorus
Berkeley Software Distribution (BSD, distribucija programja z
Berkeleya). Tipièna na VAX-ih, RISC-ih, veè delovnih postajah. Zdaj
bolj dinamiène, raziskovalne razlièice kot System V. BSD Unix je
odgovoren za veèino priljubljenosti Unixa. Veèina izbolj¹av Unixa se
je zaèela tukaj. Skupina, odgovorna na UCB (University of California,
Berkeley) je Computer System Research Group (CSRG). Ukinili so jo leta
1992. Novièarska skupina: comp.unix.bsd. Glavne izdaje:
* 2.xBSD (1978) za PDP-11, ¹e vedno pomemben? (2.11BSD je bil izdan
1992!).
+ csh
* 3BSD (1978):
+ navidezni pomnilnik
* 4.?BSD:
+ termcap, curses
+ vi
* 4.0BSD (1980).
* 4.1BSD (?): osnova za poznej¹e razlièice AT&T CRG
+ nadzor opravil
+ samodejna nastavitev jedra
+ vfork()
* 4.2BSD (1983):
+ TCP/IP, vtièi, ethernet
+ datoteèni sistem UFS: dolga imena datotek, simboliène
povezave
+ novi zanesljivi signali (v SVR3 zdaj zanesljivi signali 4.1)
+ select()
* 4.3BSD (1986) za VAX, ?:
+ TCP/IP, vtièi, ethernet
+ datoteèni sistem UFS: dolga imena datotek, simboliène
povezave
+ novi zanesljivi signali (v SVR3 zdaj zanesljivi signali 4.1)
+ select()
* 4.3 Tahoe (1988): 4.3BSD z izvorno kodo, podpora za Tahoe
(32-bitni supermini)
+ Fat FFS
+ novi algoritmi za TCP
* 4.3 Reno (1990) za VAX, Tahoe, HP 9000/300:
+ veèina standarda POSIX 1003.1
+ novi algoritmi za TCP
+ omre¾ni datoteèni sistem NFS (od Suna)
+ pomnilni¹ki datoteèni sistem MFS
+ OSI: TP4, CLNP, ISODE-ov FTAM, VT in X.500; SLIP
+ Kerberos
* Trakova Net1 (?) in Net2 (junij 1991): del BSD, za katerega ni
potrebna pravna za¹èita raz¹irjanja USL
* 4.4BSD (alpha, junij 1992) za HP 9000/300, Sparc, 386, DEC, drugi;
niti VAX, niti Tahoe; dve razlièici, lahka (vsebina Net2 plus,
popravki in nove arhitekture) in ote¾eno (vse, potrebuje licenco
USL):
+ nov navidezni pomnilni¹ki sistem (VMS), ki temelji na Mach
2.5
+ vmesnik navideznega datoteènega sistema, logièno strukturiran
datoteèni sistem, velikost lokalnega datoteènega sistema do
2^63, NFS (prosto raz¹irljiv, deluje s Suni, èez UDP ali TCP)
+ podpora omre¾jem ISO/OSI (izpeljanim iz ISODE):
TP4/CLNP/802.3 in TP0/CONS/X.25, seje in zgornje v
uporabni¹kem prostoru (angl. session and above in user
space); FTAM, VT, X.500.
+ veèina POSIX.1 (posebej nov terminalski gonilnik a la SV),
veliko od POSIX.2, izbolj¹an nadzor opravil; glave ANSI C
+ Kerberos integriran z veèino sistema (vkljuèno z NFS)
+ izbolj¹ave TCP/IP (vkljuèno s predvidevanjem glave (angl.
header prediction), SLIP)
+ pomembne spremembe jedra (nov dogovor o sistemskih klicih,
...)
+ druge izbolj¹ave: vrste FIFO, zaklepanje datoteke v doloèenem
obmoèju bytov (angl. byte-range file locking)
Ustanova Open Software Foundation (OSF) je konec leta 1991 izdala svoj
Unix imenovan OSF/1. ©e vedno potrebuje licenco SVR2.
Zdru¾ljiv/podrejen SVID 2 (in prihajajoèi 3), POSIX, X/Open, itd.
Èlani OSF vkljuèujejo Apollo, Dec, HP, IBM, ...
* OSF/1 (1991):
+ poèiva na jedru Mach 2.5
+ simetrièno multiprocesiranje, paralelizirano jedro, niti
+ logièni diski, zrcaljenje diska (angl. disk mirroring), UFS
(domoroden), S5 FS, NFS
+ izbolj¹ana varnost (B1 z nekaterimi lastnostmi B2, B3; ali
C2), 4.3BSD admin
+ STREAMS, TLI/XTI, vtièi (angl. sockets)
+ deljene knji¾nice, dinamièni nalagalnik (vkljuèno z jedrom)
+ grafièni vmesnik Motif
* izdaja 1.3 (junij 1994)
+ OSF/1 MK (mikro-jedro) temelji na Mach 3.0
+ zado¹èa trenutnemu osnutku specifikacije Specification 1170
(mi¹ljeno za standardizacijo v procesu Fast Track konzorcija
X/Open)
+ Data Capture I/F, Common Data Link I/F,
+ podpora ISO 10646 (Unicode) in 64-bitna podpora
Ta seznam veèjih vrst bi moral verjetno vkljuèevati tudi Xenix
(Microsoft), ki je bil osnova za mnoge prenose. Izpeljan je bil iz V7,
S III in konèno System V, na zunaj jim je podoben, a znatno spremenjen
navznoter (zmogljivosti so ugla¹ene za mikroraèunalnike).
Dve zelo dobri knjigi opisujeta notranjo sestavo dveh glavnih vrst. Ti
knjigi sta:
* System V: ,,Design of the Unix Operating System``, M. J. Bach.
* BSD: ,,Design and Implementation of the 4.3BSD Unix Operating
System``, Leffler, McKusick, Karels, Quaterman
Za dober uvod v OSF/1 (ne tako tehnièen kot prej¹nji dve knjigi),
glejte: ,,Guide to OSF/1, A Technical Synopsis``, izdano pri zalo¾bi
O'Reilly. Na SunOS, ,,Virtual Memory Architecture in SunOS`` in
,,Shared Libraries in SunOS`` v spisih ,,USENIX Proceedings``, poletje
1989.
Dober nabor èlankov o prihodnosti Unixa je ,,Unix Variants`` v izdaji
revije Unix Review, april 1992. Drugi dobri viri informacij
vkljuèujejo datoteko bsd-faq in mnoge novièarske skupine, omenjene v
besedilu.
7.4 Glavni igralci in standardi Unixa
From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Mon Jan 21 16:59:14 EST 1995
X-Version: 2.8
Najpomembnej¹i igralci na odru Unixa so trenutno (zgodnje leto 1995,
popravki so zelo dobrodo¹li, to so novi byti):
* Novell, ki je kupil USL (zgodaj 1993) in ima zdaj izvorno kodo.
* X/Open, ki ima tr¾ne pravice do uporabe blagovne znamke ,,UNIX``.
* OSF, kot razvijalec OSF/1 in Motif, in kot organizacija, ki vodi
projekt CODE (OSF-jev nov delovni model). Organizacija OSF je bila
reorganizirana leta 1994 (in Sun se je prikljuèil), odnosi z
X/Open so bili formalizirani.
* IEEE s standardi POSIX, LAN.
* PowerOpen (IBM, Apple, Motorola, Bull, drugi), ki promovira
PowerPC. Ne zame¹ajte ga z grafiènim okoljem z istim imenom.
Naslednje kratko opisuje najpomembnej¹e standarde, ki se nana¹ajo na
Unix.
* IEEE:
+ standardi 802.x (LAN) (LLC, ethernet, token ring, token bus)
+ POSIX (ISO 9945?): Portable Operating System I/F - prenosljiv
vmesnik operacijskega sistema (Unix, VMS in OS/2!) (samo ? ti
so bili do sedaj konèani)
o 1003.1: knji¾niène procedure (veèinoma sistemski klici)
- pribli¾no V7 razen za signale in terminalski vmesnik
(1990)
o 1003.2: ukazna lupina in pripomoèki
o 1003.3: testne metode in ustreznost
o 1003.4: realni èas: binarni semaforji, zaklepanje
pomnilnika procesa, v pomnilnik preslikane datoteke,
deljen pomnilnik, razporejanje prioritet, signali v
realnem èasu, ure in èasomerilci, podajanje sporoèil
IPC, sinhroniziran V/I, asinhron V/I, datoteke v realnem
èasu
o 1003.5: povezave jezika Ada
o 1003.6: varnost
o 1003.7: sistemsko upravljanje (vkljuèuje tiskanje)
o 1003.8: transparenten dostop do datotek
o 1003.9: povezave jezika FORTRAN
o 1003.10: super-raèunalni¹tvo
o 1003.12: vmesniki, neodvisni od protokola
o 1003.13: profili v realnem èasu (angl. real-time
profiles)
o 1003.15: vmesniki za super-raèunalni¹ki batch (?)
o 1003.16: povezave jezika C (?)
o 1003.17: storitve z imeniki
o 1003.18: standardiziran profil po POSIX (?)
o 1003.19: povezave jezika FORTRAN 90
* X/Open (konzorcij proizvajalcev, ustanovljen 1984):
+ X/Open Portability Guides (XPGn) - vodniki po zdru¾ljivosti z
X/Open:
o XPG2 (1987), moèan vpliv SV
# Vol 1: ukazi in pripomoèki
# Vol 2: sistemski klici in knji¾nice
# Vol 3: terminalski vmesnik (curses, termio), IPC
(SV), internacionalizacija
# Vol 4: programski jeziki (C, COBOL!)
# Vol 5: upravljanje s podatki (ISAM, SQL)
o XPG3 (1989) dodaja: X11 API (sistemski klici za X11)
o XPG4 (1992) dodaja: XTI? 22 komponent
+ zaporedja vmesnikov XOM:
o XOM (X/Open Object Management) splo¹ni mehanizmi
vmesnikov za naslednje
o XDS (X/Open Directory Service)
o XMH (X/Open Mail ??)
o XMP (X/Open Management Protocols) - ne Bullov CM API?
+ X/Open ima zdaj pravice za uporabo blagovne znamke ,,UNIX``
(pozno 1993);
+ ,,Spec 1170`` - ta specifikacija v pripravi opisuje skupen
API (programski vmesnik aplikacij), ki mu bodo morali
zadostiti proizvajalci, ki ¾elijo uporabljati ime ,,UNIX``
(ko bodo na voljo zbirke testov). Zdru¾itev SVID, OSF-jev AES
in druge reèi.
* AT&T - (je to ¹e relevantno leta 1994? Kdo je zdaj odgovoren za
SVID, TLI, APLI?)
+ System V Interface Definition (SVID) - definicija vmesnika
Systema V
o SVID1 (1985, SVR2)
# Vol 1: sistemski klici in knji¾nice (podobno
XPG2.1)
o SVID2 (1986, SVR3)
# Vol 1: sistemski klici in knji¾nice (osnova,
raz¹iritve jedra)
# Vol 2: ukazi in pripomoèki (osnovni, napredni,
upravni¹ki, razvoj programja), terminalski vmesnik
# Vol 3: terminalski vmesnik (spet), STREAMS in TLI,
RFS
o SVID3 (19??, SVR4) dodaja
# Vol 4: ?? &c
+ vmesniki API (programski vmesnik za aplikacije)
o Transport Library Interface (TLI)
o ACSE/Presentation Library Interface (APLI)
* COSE (COmmon Open Software Environment - skupno okolje odprtega
programja) [IBM, HP, SunSoft in drugi]: cilj je zbli¾ati razliène
platforme Unixa. Iniciative v naslednjih podroèjih:
+ namizna okolja
+ aplikacijski vmesnik API (kot Spec 1180 - en sam programski
vmesnik) - verjetneje najpomembnej¹i dose¾ek na tej toèki;
odstrani razlike med SCO, AIX, Solaris, HP-UX, UnixWare.
+ porazdeljene raèunske storitve (OSF-jev DCE in SunSoftov ONC)
+ objektne tehnologije (OMG-jeva CORBA)
+ grafika
+ veèpredstavnost
+ upravljanje sistemov
* PowerOpen Environment (POE, okolje PowerOpen), ki ga promovira
zdru¾enje PowerOpen (POA). Standard za Unixu podobne OS, ki teèejo
na èipu PowerPC. Definira:
+ API (programski vmesnik za aplikacije, izpeljan iz AIX,
ustreza POSIX, XPG4, Motif, &c) in
+ ABI (binarni aplikacijski vmesnik), razloèljiv faktor med
drugimi standardi kot so POSIX, XPG4, &c.. Katerikoli sistem,
ki bo ustrezal POE, bo lahko poganjal katerokoli programje za
POE.
Kljuène odlike:
+ zasnova na arhitekturi PowerPC
+ neodvisnost od strojnega vodila
+ implementacije sistema se lahko raztezajo od prenosnikov do
super-raèunalnikov
+ potrebuje veèuporabni¹ki, veèopravilni operacijski sistem
+ omre¾na podpora
+ raz¹iritve X windows, Motif
+ ustreznost preizku¹ena in potrjena od neodvisne stranke (POA)
AIX 4.1.1 bo ustrezal PowerOpen. MacOS ne ustreza in tudi ne bo.
(Zgornje je prirejeno iz powerpc-faq novièarske skupine
comp.sys.powerpc.)
IBM je vpleten v projekt COSE in v projekt POE. Kako neki bosta tadva
sodelovala?
7.5 Ugotovitev vrste va¹ega Unixa
From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Mon May 30 15:44:28 EDT 1994
X-Version: 2.6
Ta razdelek na¹teva vrsto stvari, ki jih lahko pogledate v poskusu, da
bi ugotovili osnovno vrsto va¹ega Unixa. Glede na precej¹njo izmenjavo
kode in idej med razliènimi vrstami in mnogih sprememb, ki so jih
naredili proizvajalci, je vsaka izjava oblike ,,Ta Unix je tipa
SVR2!`` v najbolj¹em primeru statistièna (razen nekaterih prenosov
SVRn). Veliko Unixov ponuja tudi veèino iz obeh svetov (pome¹ano, kot
SunOS, ali striktno razloèeno, kot Apollo?). Zato ta razdelek verjetno
ni preveè uporaben ...
Pomaga vam lahko tudi seznam lastnosti iz prej¹njih razdelkov. Na
primer, èe ima sistem poll(2), ne pa tudi select(2), je zelo verjetno,
da izhaja iz SVR3. Namig vam lahko da tudi ime OS, kot tudi prijavno
sporoèilo (npr. SGI-jevo ,,IRIX SVR3.3.2``) ali izhod ukaza ,,uname
-a``. Dostopni ukazi vam lahko tudi dajo namig, a to je verjetno manj
zanesljivo kot lastnosti jedra. Na primer, tip terminalske
inicializacije (inittab ali ttys) je bolj zanesljiv indikator, kot
tiskalni¹ki podsistem.
Lastnost Tipièno v SVRx Tipièno v xBSD
ime jedra /unix /vmunix
terminalska
inicializacija /etc/inittab /etc/ttys (le getty do 4.3)
zagonska
inicializacija imeniki /etc/rc.d datoteke /etc/rc.*
mountani datoteèni
sistem /etc/mnttab /etc/mtab
obièajna ukazna
lupina sh, ksh csh, #! hack
domorodni dat.
sistem S5 (blk: 512-2K) UFS (blk: 4K-8K)
imena dat. <= 14 bytov imena datotek < 255 bytov
skupine potrebuje newgrp(1) avtomatsko èlanstvo
SVR4: veè skupin
tiskalni¹ki
podsistem lp, lpstat, cancel lpr, lpq, lprm (lpd daemon) ??
nadzor terminala termio, terminfo, termios (sgtty pred 4.3reno)
SVR4: termios (POSIX) termcap
nadzor opravil >= SVR4 da
ukaz ps ps -ef ps -aux
veèkratni wait poll select
string fcns memset, memcpy bzero, bcopy
mapiranje
procesov /proc (SVR4)
Ko se pomikamo v pozna 90-ta leta, je to verjetno vedno manj in manj
relevantno.
7.6 Kratki opisi nekaterih znanih (komercialnih/prostih) Unixov
From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Tue Aug 15 15:14:00 EDT 1995
X-Version: 2.9
(Sploh nisem zadovoljen s tem razdelkom, ¾al nimam niti èasa, niti
dokumentacije, da bi ga zelo izbolj¹al. Vseboval naj bi le Unixe,
znane ¹ir¹emu obèinstvu. Majhni in neameri¹ki Unixi so dobrodo¹li,
npr. Eurix. Nujno preformatiranje.)
Ta razdelek na¹teva (po abecedi) nekaj bolj znanih Unixov skupaj s
kratkim opisom njihove narave. ®al je zastarel skoraj po definiciji
...
AIX: IBM-ov Unix, temelji na SVR2 (poznej¹i na SVR3.2?) z raznimi
stopnjami raz¹iritev BSD za razlièno strojno opremo. Lasten sistemski
upravljalnik (SMIT). Podpira CP 850 in Latin-1. Precej razlièen od
veèine Unixov in tudi med sabo. Novièarska skupina: comp.unix.aix.
* 1.x (za 386 PS/2)
* 2.x (za PC RT)
* 3.x (za RS/6000), paging kernel, logical volume manager, i18n;
* 3.2 dodaja TLI/STREAMS. Bazira na SV z veliko izbolj¹avami.
* 4.1 je zadnji (vkljuèuje podporo za PowerPC?)
* AIX/ESA, teèe na raèunalnikih mainframe S/370 in S/390, temelji na
OSF/1. AIX bi moral biti osnova za OSF/1, a so namesto njega
izbrali Mach. Upam, da ta podrazdelek konvergira. :-)
AOS (IBM): Prenos 4.3BSD na IBM PC RT (za izobra¾evalne ustanove). Ne
zame¹ajte ga z DG-ovim OS istega imena.
Arix: SV
A3000UX (Commodore): Unix (?) SVR4 za raèunalnike Amiga s procesorjem
Motorola 68030.
A/UX (Apple): SV z raz¹iritvami z Berkeleya, NFS, Mac GUI. System 6
(pozneje System 7) teèe kot gost A/UX (obratno kot MachTen).
Novièarska skupina: comp.unix.aux.
* 2.0: SVR2 z 4.2BSD, aplikacije za Mac System 6.
* 3.0 (1992): SVR2.2 z 4.3BSD in raz¹iritvami SVR3/4; X11R4, MacX,
TCP/IP, NFS, NIS, RPC/XDR, razliène ukazne lupine, UFS ali S5FS.
aplikacije za System 7.
* 4.0 bo OSF/1. Toda sli¹im, da se je Apple odloèil pustiti A/UX
(zdaj bo skupaj z IBM uporabljal AIX za PPC).
3B1 (680x0): Osnovan na SV, naredil Convergent za AT&T. Novièarska
skupina: comp.sys.3b1.
BNR/2: pomeni BSD Net/2 Release? Vkljuèuje NetBSD/1, FreeBSD.
BOS za Bullov DPX/2 (680x0)
* V1 (1990): SVR3 z raz¹iritvami BSD (FFS, select, vtièi),
simetrièno MP, X11R3
* V2 (1991): dodaja nadzor opravil, zrcaljenje diska, varnost C2,
raz¹iritve DCE
* Obstaja tudi BOS/X, in z AIX zdru¾ljiv Unix za delovne postaje
Bull PPC. Ni znano, v kak¹nem sorodu je z zgornjima dvema.
386BSD: Jolitzov prenos programja Net/2. POSIX, 32-biten, ¹e vedno v
stanju alpha (zdaj razlièica 0.1).
BSD/386 (80386): od BSDI, z izvorno kodo (naraslo programje Net2)
Novièarska skupina: comp.unix.bsd.
Chorus/MiXV: Unix SVR3.2 (SVR4) okoli zasnove Chorus, ABI/BCS.
Coherent (Mark Williams Company): Za 80286. klon Unixa, zdru¾ljiv z
V7, nekaj SVR2 (IPC). V4.0 je 32-bitna. Novièarska skupina:
comp.os.coherent. Mark Williams je ukinil podjetje v zgodnjem 1995.
Consensys: SVR4.2
CTIX: osnova SV, od podjetja Convergent
D-NIX: SV
DC/OSx (Pyramid): SVR4. Novièarska skupina: comp.sys.pyramid.
DELL UNIX [DELL Computer Corp.]: SVR4
DomainIX: glejte DomainOS spodaj.
DomainOS (Apollo, zdaj HP): lasten OS; vrhnja plast je BSD4.3 in SVR3
(proces lahko uporabi enega, nobenega ali oba). Razvoj je zdaj
ustavljen, nekatere lastnosti so zdaj v OSF/1 (in NT). Zdaj na SR10.4.
Ime za SR9.* je bilo DomainIX. Novièarska skupina: comp.sys.apollo.
DVIX (NT-jev DVS): SVR2
DYNIX (Sequent): na osnovi 4.2BSD
DYNIX/PTX: na osnovi SVR3
EP/IX (Control Data Corp.): za MIPS 2000/3000/6000/4000; osnova je
RISC/OS 4 in 5, zado¹èa POSIX-ABI. Naèini SVR3, SVR4 in BSD.
Esix (80386): èisti SVR4, X11, OpenLook (NeWS), Xview
Eurix (80?86): SVR3.2 (Nemèija)
FreeBSD: 386bsd 0.1 s popravki in veliko osve¾enimi pripomoèki.
FTX: Stratus fault-tolerant OS (stroj 68K ali i860-i960)
Generics UNIX (80386): SVR4.03 (Nemèija)
GNU Hurd (?): ,,vaporware`` Free Software Foundation (FSF): Emulator
Unixa na jedru Mach 3.0. Veliko GNU-jevih orodij je zelo popularnih
(Emacs) in uporabljanih v prostih Unixih.
HELIOS (Perihelion Software): za transputer INMOS in veliko drugih
platform.
HP-UX (HP): starej¹i iz S III (SVRx), zdaj SVR2 (4.2BSD?) s pripomoèki
SV (imajo probleme z odloèanjem).
* 6.5: SVR2
* 7.0: SVR3.2, symlinks
* 7.5
* 8.0: osnova BSD? za HP-9000 CISC (300/400) in RISC (800/700),
delitev knji¾nic
* 9.0: vkljuèuje DCE
Interactive SVR3.2 (80x86): èisti SVR3. Interactive je kupil Sun; bo
njihov sistem pre¾ivel Solaris?
Idris: prvi klon Unixa, naredil ga je Whitesmith. Majhen Unix? Za
transputerje INMOS in druge?
IRIX (SGI): Razlièica 4: SVR3.2, precej BSD. Razlièica 5.x (trenutna
je 5.2) temelji na SVR4. Novièarska skupina: comp.sys.sgi.
Linux (386/486/586): Unix pod GNU Public License (vendar ne od FSF).
Dostopen z izvorno kodo. Zado¹èa POSIX z raz¹iritvami SysV in BSD.
Prena¹a se na Alpha/AXP in PowerPC (prenosi na Amige in Atarije s
procesorji 680x0 ¾e obstajajo; prenos se dela tudi na MIPS/4000).
Novièarske skupine: comp.os.linux.{ admin, announce, development,
help, misc}.
MacBSD, ?: deluje na Mac II (neposredno na strojno opremo).
MachTen, Tenon Intersystems: teèe kot gost pod MacOS; okolje 4.3BSD s
TCP, NFS. Pomanj¹ana razlièica: MachTen Personal.
MacMach (Mac II): 4.3BSD na mikrojedru Mach 3.0, X11, Motif, programje
GNU, izvorna koda, poskusni System 7 kot opravilo Mach. Popoln z vso
izvorno kodo (potrebuje licenco Unix).
Mach386: od Mt Xinu. Temelji na Mach 2.5, z raz¹iritvami 4.3BSD-Tahoe.
Tudi 2.6 MSD (Mach Source Distribution).
Microport (80x86): èisti SVR4, X11, OpenLook GUI
Minix (80x86, Atari, Amiga, Mac): klon Unixa, zdru¾ljiv z V7. Prodaja
se z izvorno kodo. Se POSIXizira. Za PC-je in gotovo za veliko drugih
(npr. transputer INMOS). Novièarska skupina: comp.os.minix.
MipsOS: SV-jevski (RISC/OS, zdaj opu¹èen, je bil BSD-jevski)
more/BSD (VAX, HP 9000/300): Mt Xinu-ov Unix, temelji na 4.3BSD-Tahoe.
NCR UNIX: SVR4 (4.2?)
Net/2 tape (Berkeley, 1991): BSD Unix, posebej zdru¾ljiv z 4.3BSD,
vkljuèuje le kodo, prosto kode AT&T, nobene nizkonivojske kode. Glejte
386BSD in BSD/386 zgoraj.
NetBSD 0.8: je pravzaprav 386bsd v novi obleki. Prenesen na
raèunalnike [34]86, MIPS, Amiga, Sun, Mac. Kak¹no je razmerje z Net/2?
* 1.0 je pri¹la ven v 1994
NEXTSTEP (Intel Pentium in 86486, Hewlett-Packard PA-RISC, NeXT
68040): BSD4.3 na jedru Mach, lastni grafièni vmesnik.
* 1.x, 2.0, 2.1, 2.2, 3.0, 3.1 (stare)
* 3.2 (trenutna razlièica, Intel Pentium in 86486, Hewlett-Packard
PA-RISC, NeXT 68040)
* 3.3 (prihaja; na voljo razlièica za SPARC)
* 4.0 (bo napovedana, vkljuèevala bo razlièico za Sun SPARC in bo
upo¹tevala OpenStep)
* NEXTSTEP za PowerPC ali DEC Alpha ¹e ni napovedan (ali ga
naèrtujejo?)
NEWS-OS (Sony)
* 3.2
OSF/1 (DEC): DEC-ov prenos OSF/1. Mislim, da je to zdaj (april 1993)
dostopno na DEC-ovi zadnji 64-bitni Alphi AXP.
OSx (Pyramid): Dvojni prenos SysV.3 in BSD4.3. Novièarska skupina:
comp.sys.pyramid.
PC-IX (IBM 8086): SV
Plan 9 (AT&T): napovedan 1992, popoln ponoven napis, ni jasno, kako
blizu Unixa je. Kljuène toèke: distribuiran, zelo majhen, razlièni
stroji (Sun, Mips, Next, SGI, generic hobbit, 680x0, PC-ji), C (ne
C++, kot pravijo govorice), nov prevajalnik, okenski sistem ,,8 1/2``
(tudi zelo majhen), 16-bitni Unicode, CPE/datoteèni stre¾nik na zelo
hitrih omre¾jih.
SCO Xenix (80x86): Razlièice za XT (nerobustne!), 286, 386 (s
preklapljanjem pomnilnika na zahtevo (angl. demand paging)). Danes je
veèino kode iz Systema V. Stabilen izdelek.
SCO Unix (80x86): SVR3.2 (prenehal jemati kodo USL na tej toèki).
Sinix [Siemens]: osnova System V.
Solaris (Sparc, x86):
* 1.0: pravzaprav isti kot SunOS 4.1.1, z OpenWindows 2.0 in
pripomoèki DeskSet.
* 1.0.1: SunOS 4.1.2 z multiprocesiranjem (jedro ni veènitno); ni za
386
* 2.0: (sprva napovedovan kot SunOS 5.0 v 1988) poèiva na SVR4 (s
simetriènim MP?), vkljuèeval bo podporo za 386; z OpenWindows 3.0
(X11R4) in OpenLook, DeskSet, ONC, NIS. Oba formata binarnih
datotek: a.out (BSD) in elf (SVR4). Podpora za Kerberos.
Prevajalniki odvezani!
* Solaris zado¹èa OpenStep (ne-NeXT, toda z NEXTSTEP API) z zadnjo
razlièico (1994?).
* Sun bo poslal svojo implementacijo OpenStep s projektom DOE za
Solaris. Prve razlièice bodo za Sunove stroje SPARC, toda pozneje
se bo pojavila razlièica za Solaris 2.4 za x86 in PowerPC.
UHC (80x86): èisti SVR4, X11, Motif
Ultrix (DEC): temelji na 4.2BSD z veliko 4.3. Novièarska skupina:
comp.unix.ultrix.
* 4.4 je zadnja
UNICOS (Cray): osnova System V. Novièarska skupina: comp.unix.cray.
* 5.x, 6,x, 7.0
UnixWare Release 4.2 [Univel]: SVR4.2; èez NetWare. Univel ne obstaja
veè.
UTEK (Tektronix)
* 4.0
VOLVIX (Archipel S.A.): OS na osnovi Unix, zgrajen okoli mikro-jedra
temeljeèega na komunikaciji, distribuciji in realnem èasu. Sistemski
klici SVR3.2, BSD4.4 datoteèni/omre¾ni sistemski klici (VFS, FFS).
Tudi NFS in X11. Pravi VOLVIX je za transputerje.
Xenix (80x86): Prvi Unix na Intelovi strojni opremi, temelji na SVR2
(prej na S III in celo V7). Novièarska skupina: comp.unix.xenix.
7.7 Unixi, delujoèi v realnem èasu
From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Tue Aug 15 15:14:00 EDT 1995
X-Version: 2.9
Pozor! Ta razdelek hudo potrebuje dodatno delo. Je poln napak in je
nepopoln. Upam, da ga bom imel èas pogledati to zimo (bilo je ,,to
jesen``). Dvomim, da so vsi spodnji res Unixi - prispevki so
dobrodo¹li. Seznam tudi vkljuèuje pogostej¹e Unixe z lastnostmi
realnega èasa, in nekatere ne-Unixa¹ke sisteme z Unixu podobnim API.
Mislim, da zadnji ne spadajo zares sem, a ko sem ¾e zbral nekaj
podatkov jih noèem zavreèi. Glejte tudi novièarsko skupino
comp.realtime.
AIX: AIX/6000 ima podporo realnemu èasu.
Concurrent OS (Concurrent): pravi Unix, ki ga je Concurrent znatno
spremenil.
CX/UX: pravi UNIX, ki ga je znatno spremenil Harris, da bi ponujal
zmo¾nosti realnega èasa. Zado¹èa konèni razlièici POSIX.4.
EP/LX (Control Data): prenos sistema LynxOS na R3000. Prej se je
imenoval TC/IX.
LynxOS (Lynx Real-Time Systems, Inc): zdru¾ljiv z Berkeley in SV,
popoln ponoven napis (v lasti podjetja), prednik SVR5. Ni UNIX, a
podpira veèino vmesnikov Unixa (SV in BSD). Upo¹teva POSIX. Popolnoma
predkupen (angl. preemptive), fiksne prioritete.
MiX: implementacija SVR4 z mikrojedrom, izdelal Chorus.
Motorola SVR4 ima zmo¾nosti realnega èasa.
QNX (Quantum Software): realno èasovni OS, zdru¾ljiv z Unixom.
REAL/IX: temelji na Systemu V 3.2 z odlikami RT features (povsem
predkupno jedro, razporejevalnik fiksnih prioritet, èasomerilec RT,
&c.). Za sisteme, grajene na 68xxx in 88xxx. Ustreza POSIX (1003.1 -
1988) in v obliki za 88k ustreza tudi 88open BCS. Dostopen tudi za
x86/Pentium.
RTMX O/S [RTMX Incorporated]: elementi NET2, 4.4BSD-Lite in lastne
kode. Vkljuèuje tudi orodja FSF. Raz¹iritve realnega èasa (POSIX).
RTU (Concurrent), za ¹katle z 68K
Solaris 2 ima realno èasovne zmo¾nosti?
Stellix (Stardent); je Unix, ali je tudi realno èasovni?
Venix/386: Interactive SVR3.2 z realno èasovnimi raz¹iritvami.
VMEexec (Motorola): ni Unix, a deli nekatere vmesnike z Unixom.
VxWorks (Wind River Systems): Malo skupnega z Unixom, le nekateri
vmesniki (a ne datoteèni sistem). Novièarska skupina: comp.os.vxworks.
(o naslednjih ne vem nièesar)
Convex RTS
REAL/IX (AEG)
Sorix (Siemens)
System V/86 (Motorola)
TC/IX (CCD)
Velocity (Ready Systems)
7.8 Slovarèek Unixa
From: "Pierre (P.) Lewis" <lew@bnr.ca>
Date: Tue Aug 15 15:14:00 EDT 1995
X-Version: 2.9
Ta razdelek ponuja kratke definicije razliènih konceptov in komponent
sistemov Unix (ali: povezanih s sistemi Unix).
Chorus: mikrojedro s prenosom sporoèil (angl. message-passing
microkernel), lahko predstavlja osnovo za prihodnje izdaje SV. Na
Chorusu ¾e teèejo SVR4 (binarno zdru¾ljivi).
CORBA (Common Object Request Broker Architecture).
COSE (Common Open Software Environment) [Sun, HP, IBM]: skupni videz
in obèutek (Motif - Sun bo pustil OpenLook odmreti), skupni API.
Reakcija proti Windows NT. Glejte zgornji razdelek ,,Glavni igralci in
standardi Unixa``.
DCE (Distributed Computing Environment, od OSF): Vkljuèuje RPC (NCS
Apolla), imeni¹ke storitve (lokalne na DNS, globalne na X.500),
èasovne, varnostne in nitne storitve, DFS (distribuirani datoteèni
sistem), neodvisen od OS.
DME (Distributed Management Environment, od OSF): prihodnost.
DO (Distributed Objects [Enterprise]): ???.
FFS (Fast File System): od Berkeley, 1983. Ekvivalent (toèen?) UFS v
SunOS. Ima pojme kot so skupine cilindrov, fragmenti.
FSF (Free Software Foundation)
Mach: sodobna jedra z univerze CMU (Carnegie Mellon University), na
katerih temelji veliko Unixov in drugih OS (npr. OSF/1, MacMach, ...):
* 2.5: monolitno jedro z 4.2BSD
* 3.0: mikrojedro s stre¾nikom BSD Unix v uporabni¹kem prostoru (in
drugi OS, npr. MS-DOS)
Novièarska skupina: comp.os.mach.
MFS (Memory File System): pomnilni¹ki datoteèni sistem
NeWS (Network extensible Window System), podjetja Sun?: temelji na
PostScriptu, omre¾en, zbirke orodij (in tudi odjemnikov) nalo¾enih v
stre¾nik. Del OpenWindows.
NFS (Network File System): Sun je prispeval v BSD, stre¾nik brez stanj
(angl. stateless server)
ONC (Open Network Computing): Sun(?), vkljuèuje RPC, imenski stre¾nik
(NIS, znan tudi kot YP), NFS, ... (najdemo ga v veliko Unixih in
drugih OS).
OpenStep [NeXT, Sun]: ???
PowerOpen: standard in organizacija za promocijo PowerPC. Vkljuèuje
IBM, Apple in Motorolo; drugi? Glejte zgornji razdelek ,,Glavni
igralci in standardi Unixa``.
PowerPC (PPC): procesorski èip RISC [IBM, Motorola].
RFS (Remote File System): SV, stre¾nik s stanji (angl. stateful
server), nezdru¾ljiv z NFS
RPC (Remote Procedure Call): visoko-nivojski mehanizem IPC
(med-procesna komunikacija). Dve vrsti.
* ONC: Èez TCP ali UDP (pozneje OSI), uporablja XDR za ¹ifriranje
podatkov.
* DCE: ima drugaèen mehanizem RPC (temelji na NCS Apolla)
S5 FS: domorodni datoteèni sistem Systema V, bloki od 512 bytov do 2
Kb.
sockets (vtièi): BSD-jev vmesni¹ki mehanizem za omre¾ja (primerjajte s
TLI).
STREAMS: mehanizem podajanja sporoèil, najprej v SVR3, ki poskrbi za
zelo dober vmesnik za razvoj protokolov.
TFS (Translucent File System): Sun, COW, uporabljen na datotekah.
TLI (Transport Library Interface): vmesnik SV do transportnih storitev
(TCP, OSI). UI je tudi definiral APLI (ACSE/Presentation Library
Interface)
UFS (?): domorodni sistem BSD, kot ga vidi SunOS, bloki od 4 Kb do 8
Kb, skupine cilindrov, fragmenti.
XTI (X/Open Transport Interface): TLI z izbolj¹avami
X11: okenski sistem z MIT-a, orientiran na pike
_________________________________________________________________
Naprej Nazaj Vsebina
#previous contents
Naprej Nazaj Vsebina
_________________________________________________________________
8. Primerjava sistemov za upravljanje konfiguracij (RCS, SCCS).
8.1 RCS vs. SCCS: Uvod
Subject: RCS vs SCCS: Introduction
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
V nedavni anketi je bila veèina glasov v prid RCS, nekaj v prid SCCS,
in nekaj predlaganih alternativ, kot je CVS.
Funkcionalno sta RCS in SCCS praktièno ekvivalentna. RCS ima nekaj veè
odlik, saj se ¹e naprej osve¾uje.
Vedite tudi, da se je RCS uèil na napakah SCCS ...
8.2 RCS vs. SCCS: Kako sta primerljiva vmesnika?
Subject: RCS vs SCCS: How do the interfaces compare?
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
RCS ima za nove uporabnike preprostej¹i vmesnik. Obstaja manj ukazov,
je bolj intuitiven in konsistenten, in ponuja veè uporabnih
argumentov.
V SCCS morajo biti veje posebej ustvarjene. V RCS se preverjajo kot
katerikoli druga razlièica.
8.3 RCS vs. SCCS: Kaj je v datoteki popravkov?
Subject: RCS vs SCCS: What's in a Revision File?
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
RCS shranjuje zgodovino v datotekah s podalj¹kom ,,,v``. SCCS
shranjuje zgodovino v datotekah s predpono ,,s.``.
RCS v trenutnem imeniku in podimeniku za RCS samodejno poi¹èe datoteke
za RCS, lahko pa doloèite tudi kak¹no drugo datoteko za RCS.
Uporabni¹ki vmesnik sccs programa SCCS vedno uporablja imenik za SCCS.
Èe ne uporabljate uporabni¹kega vmesnika sccs, morate doloèiti polno
ime datoteke za SCCS.
RCS shranjuje svoje popravke tako, da vzdr¾uje kopijo zadnje razlièice
in razlike besedila do prej¹njih razlièic. SCCS uporablja koncept
,,zdru¾evanja razlik``.
Vsa aktivnost RCS se dogaja v eni sami datoteki za RCS. SCCS vzdr¾uje
veè datotek. To je lahko neredno in begajoèe.
Roèno urejanje datotek za RCS ali za SCCS je slaba zamisel, saj so
napake tako lahke za storiti in tako usodne za zgodovino datoteke. V
obeh primerih je lahko urejati podatke o popravkih, vendar ne ¾elite
popravljati resniènega besedila razlièice v RCS. Èe urejate datoteko
za SCCS, boste morali preraèunati kontrolno vsoto s programom admin.
8.4 RCS vs. SCCS: Katere so kljuène besede?
Subject: RCS vs SCCS: What are the keywords?
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
RCS in SCCS uporabljata razliène kljuène besede, ki se v besedilu
razvijejo. Pri SCCS se, ob izvleèenju datoteke za branje, kljuèna
beseda ,,%I%`` nadomesti s ¹tevilko popravka.
Kljuène besede RCS so la¾je za zapomnitev, toda razvijanje kljuènih
besed se la¾je nastavi v SCCS.
V SCCS se kljuène besede razvijejo pri izvleèenju le za branje. Èe se
razlièica z razvitimi kljuènimi besedami prepi¹e v datoteko, ki bi
morala biti razlikovana (angl. deltaed), so kljuène besede izgubljene
in podatki o razlièicah datoteke ne bodo osve¾evani. Po drugi strani,
RCS ob razvitju obdr¾i kljuène besede, torej se temu izogne.
8.5 Kaj je simbolièno ime v RCS?
Subject: What's an RCS symbolic name?
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
RCS vam dovoljuje obravnavati mno¾ico datotek kot dru¾ino datotek,
medtem, ko je SCCS mi¹ljen prvotno za hranjenje zgodovine popravkov
datotek.
RCS to omogoèa z uporabo simboliènih imen: vse izvorne datoteke, ki so
povezane z aplikacijsko razlièico, lahko oznaèite z uporabo
rcs -n
in jih pozneje zlahka izvleèete kot zdru¾eno enoto. V SCCS bi morali
za to napisati skript, ki bi vpisoval in bral vsa imena datotek in
razlièic v in iz datoteke.
8.6 RCS vs. SCCS: Kaj pa hitrost?
Subject: RCS vs SCCS: How do they compare for performance?
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
Ker sistem RCS shranjuje celotno zadnjo razlièico, je precej hitrej¹i
pri izvleèenju zadnje razlièice. Od RCS 5.6 naprej je tudi hitrej¹i od
SCCS pri izvleèenju starej¹ih razlièic.
8.7 RCS vs. SCCS: Identifikacija razlièic
Subject: RCS vs SCCS: Version Identification.
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
SCCS zna ugotoviti, kdaj se je v sistem dodala doloèena vrstica kode.
8.8 RCS vs. SCCS: Kako se obna¹ata v te¾avah?
Subject: RCS vs SCCS: How do they handle problems?
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
Èe vam manjkajo orodja za SCCS ali RCS, ali, èe je datoteka popravkov
v RCS ali SCCS pokvarjena in orodja noèejo delati z njo, lahko ¹e
vedno obnovite zadnjo razlièico v sistemu RCS. To za SCCS ni res.
8.9 RCS vs. SCCS: Kako se razumeta z ukazom make(1)?
Subject: RCS vs SCCS: How do they interact with make(1)?
Date: Wed, 30 Dec 1992 10:41:51 -0700
From: Blair P. Houghton <bhoughto@sedona.intel.com>
Dejstvo, da SCCS uporablja predpone za imena datotek (s.datoteka.c)
pomeni, da jih make(1) ne more obravnavati na obièajen naèin, in
morate uporabiti posebna pravila (z uporabo znakov ,~`), da ga
pripravite k sodelovanju s SCCS; kljub temu make(1) na nekaterih
platformah Unixa ne bo uporabil privzetih pravil za datoteke, ki jih
upravlja SCCS.
Zapis s podalj¹kom (datoteka.c,v), ki ga uporablja RCS, pomeni, da
lahko v vseh izvedbah programa make uporabljate obièajna podalj¹kovna
pravila, tudi, èe izvedba ni naèrtovana posebej za obvladovanje
datotek RCS.
8.10 RCS vs. SCCS: Pretvorba
Subject: RCS vs SCCS: Conversion.
Date: Tue, 10 Jan 1995 21:01:41 -0500
From: Ed Ravin <elr@wp.prodigy.com>
Za pretvorbo iz SCCS v RCS je na voljo nepodprti skript za ukazno
lupino csh. Najdete ga lahko na naslovu
ftp://ftp.std.com/src/gnu/cvs-1.3/contrib/sccs2rcs.
Za pretvorbo iz RCS v SCCS morate napisati svoj skript ali program.
8.11 RCS vs. SCCS: Podpora
Subject: RCS vs SCCS: Support
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
SCCS podpira podjetje AT&T. RCS podpira ustanova Free Software
Foundation. Torej RCS teèe na veliko veè platformah, vkljuèno z
osebnimi raèunalniki.
Veèina programov make prepozna SCCS-jevo predpono ,,s.``, medtem, ko
je GNU-jev make eden redkih, ki obravnavajo RCS-jev podalj¹ek ,,,v``.
Nekateri programi tar imajo izbiro -F, ki ignorira imenike za RCS, za
SCCS, ali oboje.
8.12 RCS vs. SCCS: Primerjava ukazov
Subject: RCS vs SCCS: Command Comparison
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
SCCS RCS Razlaga
==== === =======
sccs admin -i -ndat dat ci dat Prviè vpi¹e datoteko
,dat` in ustvari
datoteko sprememb.
sccs get dat co dat Izvleèe datoteko
,dat` za branje.
sccs edit dat co -l dat Izvleèe ,dat` za
spremembo.
sccs delta dat ci dat Izvleèe predhodno
zaklenjeno datoteko.
what dat ident dat Izpi¹e informacijo
o kljuèni besedi.
sccs prs dat rlog dat Izpi¹e zgodovino
datoteke.
sccs sccsdiff -rx -ry dat rcsdiff -rx -ry dat Primerja dva popravka.
sccs diffs dat rcsdiff dat Primerja trenutno
razlièico z zadnjim
popravkom.
sccs edit -ix-y dat rcsmerge -rx-y dat Zdru¾i spremembe med
dvema razlièicama
v datoteko.
??? rcs -l dat Zaklene zadnji
popravek.
??? rcs -u dat Odklene zadnji
popravek. Morda
stre kljuèavnico
drugega uporabnika,
a mu po¹lje
sporoèilo z razlago.
8.13 RCS vs. SCCS: Priznanja
Subject: RCS vs SCCS: Acknowledgements
Date: Sat, 10 Oct 92 19:34:39 +0200
From: Bill Wohler <wohler@newt.com>
®elim se zahvaliti naslednjim ljudem, ki so prispevali te èlanke. Na
ta spisek ¾elim dodati tudi va¹e ime - prosim, po¹ljite pripombe ali
dodatne vire Billu Wohlerju <wohler@newt.com>.
* Karl Vogel <vogel@c-17igp.wpafb.af.mil>
* Mark Runyan <runyan@hpcuhc.cup.hp.com>
* Paul Eggert <eggert@twinsun.com>
* Greg Henderson <henders@infonode.ingr.com>
* Dave Goldberg <dsg@mbunix.mitre.org>
* Rob Kurver <rob@pact.nl>
* Raymond Chen <rjc@math.princeton.edu>
* Dwight <dwight@s1.gov>
8.14 Ali lahko dobim veè podatkov o sistemih za upravljanje konfiguracij?
Subject: Can I get more information on configuration management systems?
Date: Thu Oct 15 10:27:47 EDT 1992
From: Ted Timar <tmatimar@isgtec.com>
Bill Wohler, ki je zbral vse podatke v tem delu teh PZV, je zbral ¹e
dosti veè podatkov. Dobite jih na naslovu
ftp://ftp.wg.omron.co.jp/pub/unix-faq/docs/rev-ctl-sys.
_________________________________________________________________
distrib
>
Mandriva
>
2010.0
>
i586
>
media
>
contrib-release
>
by-pkgid
>
12801f336d9e363d2d56a08891cdf472
>
files
>
26
