Grafièni stre¾nik XFree86 za Linux
  Eric S. Raymond
  v5.10, 2. januar 1999

  Ta spis je slovenski prevod dokumenta Linux XFree86 HOWTO.  Opisuje,
  kako dobiti in v operacijskem sistemu Linux namestiti in nastaviti
  zastonjski stre¾nik XFree86 3.3 za grafièni sistem X Window System
  (X11R6).  To je vodnik, ki vas bo po korakih pripeljal do pravilne
  nastavitve XFree86 na va¹em sistemu.
  ______________________________________________________________________


  Kazalo


  1. Uvod

     1.1 Drugi viri informacij
     1.2 Nove verzije tega spisa
     1.3 Odziv in popravki

  2. Strojne potrebe

  3. Namestitev XFree86

  4. Nastavitev XFree86

     4.1 Normalna nastavitev
     4.2 Odpravljanje te¾av
     4.3 Nastavitve po meri
     4.4 Uporaba 16-bitne barvne palete
     4.5 Slovenske èrke

  5. Uporaba XFree86

  6. Administrativni podatki

     6.1 Pogoji uporabe
     6.2 Zasluge

  7. Prevodi

  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod


  Sistem X Window je veliko in zmogljivo (nekateri bi rekli ,,preveliko
  in preveè kompleksno``) grafièno okolje za sisteme Unix. Prvotno kodo
  sistema X Window so razvili na MIT - od takrat so komercialni
  dobavitelji naredili sistem X za industrijski standard na raèunalnikih
  Unix.  Na svetu praktièno ni delovne postaje Unix, ki ne bi poganjala
  kak¹ne razlièice sistema X Window.

  Skupina programerjev, ki jo je prvotno vodil David Wexelblat
  <dwex@XFree86.org>, je razvila prosto raz¹irljiv prenos MIT-ovega
  sistema X Window System razlièice 11, izdaje 6 (X11R6), na raèunalnike
  z Unixom s procesorji 80386/80486/Pentium.  Ta izdaja, znana kot
  XFree86, je na voljo za System V/386, 386BSD, in druge izvedbe Unixa
  na procesorjih x86, vkljuèno z Linuxom.  Vkljuèuje potrebne izvr¹ilne
  in podporne datoteke, knji¾nice in orodja.

  Vsi podatki o XFree86 so na voljo z uradne spletne strani projekta
  XFree86, <http://www.XFree86.org/>.

  V tem spisu vam bomo korakoma razlo¾ili, kako namestiti in nastaviti
  XFree86 za Linux, vendar boste morali sami izpolniti nekaj podrobnosti
  tako, kakor boste prebrali v dokumentaciji, izdani s samimi okni
  XFree86.  (O tej dokumentaciji pi¹emo spodaj.)  Vendar je uporaba in
  prilagoditev sistema X Window zelo izven dometa tega dokumenta; v ta
  namen posku¹ajte dobiti eno izmed dobrih knjig o uporabi sistema X
  Window.


  1.1.  Drugi viri informacij


  Èe ¹e niste nikoli sli¹ali za Linux, obstaja precej virov osnovnih
  informacij o tem operacijskem sistemu.  Najbolj¹e mesto za njihovo
  iskanje je spletna stran Dokumentacijskega projekta za Linux (LDP) na
  <http://metalab.unc.edu/LDP>.  Najnovej¹o posodobljeno razlièico tega
  dokumenta v angle¹èini najdete na
  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-HOWTO.html>.


  1.2.  Nove verzije tega spisa


  Nove originalne angle¹ke verzije spisa Linux XFree86 HOWTO bodo
  periodièno objavljane v novièarskih skupinah comp.os.linux.help,
  comp.os.linux.announce in news.answers.  Poslane bodo tudi na razlièna
  Linuxova spletna mesta in arhive za FTP, vkljuèno z domaèo stran LDP.

  Najnovej¹o verzijo tega spisa lahko vedno najdete na svetovnem spletu,
  URL je  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-HOWTO.html>.

  Po slovenskem prevodu lahko brkljate na spletnem naslovu
  <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl.html>, oblike
  TXT, PDF, PostScript, DVI, HTML in SGML pa najdete v podimenikih
  <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/>, i¹èite XFree86-HOWTO-sl*.


  1.3.  Odziv in popravki


  Èe imate kak¹na vpra¹anja ali pripombe na ta dokument, se, prosim,
  obrnite na avtorja Erica S. Raymonda na esr@thyrsus.com.  Vesel bom
  vsakih predlogov ali kritike.  Èe najdete v tem spisu napako, mi,
  prosim, sporoèite, da jo lahko popravim v naslednjih izdajah.  Hvala.

  Prosim, ne po¹iljajte mi vpra¹anj, kako pripraviti va¹o grafièno
  kartico in monitor, da bosta delovala z okni X.  Namen tega spisa je,
  da vas hitro in neboleèe vodi skozi normalno namestitev z novim
  interaktivnim programom za namestitev.  Èe zaidete v te¾ave, preglejte
  spis XFree86 Video Timings HOWTO,
  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-Video-Timings-HOWTO.html>.
  (To je a¾urirana spletna razlièica XFree86-jeve datoteke
  Videomodes.doc.)  Ta dokument vam bo povedal vse o premagovanju te¾av
  pri nastavljanju X.  Èe vam to ne pomaga, vam tudi jaz ne morem.

  Pripombe na prevod, prosim, po¹ljite prevajalcu na
  roman.maurer@fmf.uni-lj.si.


  2.  Strojne potrebe


  XFree86 3.3.3 trenutno podpira naslednje omenjene nabore videoèipov.
  Dokumentacija, ki ste jo dobili z grafièno kartico, mora navajati
  uporabljen nabor èipov.  Èe kupujete novo grafièno kartice ali
  kupujete nov stroj, v katerega je ta ¾e vgrajena, izvedite natanène
  podatke o izdelovalcu, modelu in naboru èipov na grafièni kartici.
  Morda bo za te podatke trgovec moral poklicati tehnièno pomoè; v
  splo¹nem bodo trgovci veseli, da bodo lahko to storili.  Veliko
  trgovcev s strojno opremo za osebne raèunalnike (PC) bo trdilo, da je
  grafièna kartica ,,standardna SVGA kartica``, ki ,,naj bi delala`` z
  va¹im sistemom.  Pojasnite, da va¹e programje (omenite Linux in
  XFree86!) ne podpira vseh grafiènih èipov in morate zato vedeti toène
  podatke.

  Èipje grafiène kartice lahko doloèite tudi tako, da po¾enete program
  SuperProbe, ki je vkljuèen v distribucijo XFree86. Spodaj je to
  opisano ob¹irneje.

     Ark Logic
        ARK1000PV, ARK1000VL, ARK2000PV, ARK2000MT

     Alliance
        AP6422, AT24

     ATI
        18800, 18800-1, 28800-2, 28800-4, 28800-5, 28800-6, 68800-3,
        68800-6, 68800AX, 68800LX, 88800GX-C, 88800GX-D, 88800GX-E,
        88800GX-F, 88800CX, 264CT, 264ET, 264VT, 264GT, 264VT-B, 264VT3,
        264GT-B, 264GT3 (ta seznam vkljuèuje èipja Mach8, Mach32,
        Mach64, 3D Rage, 3D Rage II in 3D Rage Pro)

     Avance Logic
        ALG2101, ALG2228, ALG2301, ALG2302, ALG2308, ALG2401

     Chips & Technologies
        65520, 65525, 65530, 65535, 65540, 65545, 65546, 65548, 65550,
        65554, 65555, 68554, 69000, 64200, 64300

     Cirrus Logic
        CLGD5420, CLGD5422, CLGD5424, CLGD5426, CLGD5428, CLGD5429,
        CLGD5430, CLGD5434, CLGD5436, CLGD5440, CLGD5446, CLGD5462,
        CLGD5464, CLGD5465, CLGD5480, CLGD6205, CLGD6215, CLGD6225,
        CLGD6235, CLGD6410, CLGD6412, CLGD6420, CLGD6440, CLGD7541(*),
        CLGD7543(*), CLGD7548(*), CLGD7555(*)

     Cyrix
        MediaGX, MediaGXm

     Compaq
        AVGA

     Digital Equipment Corporation
        TGA

     Epson
        SPC8110

     Genoa
        GVGA

     IBM
        8514/A (in pravi kloni), XGA-2
     IIT
        AGX-014, AGX-015, AGX-016

     Matrox
        MGA2064W (Millennium), MGA1064SG (Mystique in Mystique 220),
        MGA2164W (Millennium II PCI in AGP), G100, G200

     MX MX68000(*), MX680010(*)

     NCR
        77C22(*), 77C22E(*), 77C22E+(*)

     NeoMagic
        2200, 2160, 2097, 2093, 2090, 2070

     Number Nine
        I128 (seriji I in II), Revolution 3D (T2R)

     NVidia/SGS Thomson
        NV1, STG2000, RIVA128, Riva TNT

     OAK
        OTI067, OTI077, OTI087

     RealTek
        RTG3106(*)

     Rendition
        V1000, V2x00

     S3 86C911, 86C924, 86C801, 86C805, 86C805i, 86C928, 86C864, 86C964,
        86C732, 86C764, 86C765, 86C767, 86C775, 86C785, 86C868, 86C968,
        86C325, 86C357, 86C375, 86C375, 86C385, 86C988, 86CM65, 86C260

     SiS
        86C201, 86C202, 86C205, 86C215, 86C225, 5597, 5598, 6326

     3DLabs
        GLINT 500TX, GLINT MX, Permedia, Permedia 2, Permedia 2v

     Tseng
        ET3000, ET4000AX, ET4000/W32, ET4000/W32i, ET4000/W32p, ET6000,
        ET6100

     Trident
        TVGA8800CS, TVGA8900B, TVGA8900C, TVGA8900CL, TVGA9000,
        TVGA9000i, TVGA9100B, TVGA9200CXR, Cyber9320(*), TVGA9400CXi,
        TVGA9420, TGUI9420DGi, TGUI9430DGi, TGUI9440AGi, TGUI9660XGi,
        TGUI9680, ProVidia 9682, ProVidia 9685(*), Cyber 9382, Cyber
        9385, Cyber 9388, 3DImage975, 3DImage985, Cyber 9397, Cyber 9520

     Video 7/Headland Technologies
        HT216-32(*)

     Weitek
        P9000, P9100

     Western Digital/Paradise
        PVGA1

     Western Digital
        WD90C00, WD90C10, WD90C11, WD90C24, WD90C24A, WD90C30, WD90C31,
        WD90C33

  (*) Pozor, takole oznaèena èipja so morda le omejeno podprta ali pa
  gonilniki za njih niso aktivno vzdr¾evani.

  Vsi na¹teti nabori èipov so podprti v 256-barvnem naèinu, nekateri
  tudi v èrnobelem naèinu, nekateri tudi v 16-bitni ali veèbitni barvni
  globini.

  Monokromatski stre¾nik podpira tudi splo¹ne kartice VGA, monokromatsko
  kartico Hercules, Hyundai HGC1280, Sigma LaserView in monokromatske
  kartice Apollo. Na Compaquovi AVGA je za monokromatski stre¾nik
  namenjenih le 64 KB grafiènega pomnilnika, GVGA pa niso testirali z
  veè kot 64 KB.

  Stre¾nik VGA16 podpira pomnilni¹ko preklapljanje (angl. memory
  banking) za nabore èipov ET4000, Trident, ATI, NCR, OAK in Cirrus
  6420, kar dovoljuje velikosti navideznih zaslonov do pribli¾no
  1600x1200 (z 1 MB video pomnilnika).  Za preostala èipja je velikost
  zaslona omejena na pribli¾no 800x600.

  Osve¾en seznam podprtih kartic lahko najdete na spletni strani
  <http://www.xfree86.org/3.3.3/README3.html>.

  Grafiène kartice, ki uporabljajo ta èipja, so uporabne na vseh tipih
  vodil, vkljuèno z VLB in PCI.

  Pereè problem, s katerim se sooèajo razvijalci XFree86, je, da
  nekateri proizvajalci uporabljajo nestandardne mehanizme za
  ugotavljanje toèkovnih frekvenc, potrebnih za nastavljanje kartice.
  Nekateri od teh proizvajalcev ne izdajo specifikacij, kako naj program
  uporablja kartico, ali zahtevajo od razvijalcev, da podpi¹ejo pogodbo,
  s katero se obvezujejo, da ne bodo izdali danih specifikacij.  To bi
  oèitno prepreèevalo prosto raz¹irjanje programja XFree86, s èimer se
  razvijalska skupina XFree86 noèe sprijazniti.  Zato so bili dolgo
  problemi z Diamondovimi grafiènimi karticami, v izdaji XFree86 3.1 pa
  je Diamond zaèel sodelovati z razvijalsko skupino in izdal proste
  gonilnike za svoje kartice.

  Priporoèen sistem za XFree86 pod Linuxom je raèunalnik s procesorjem
  486 ali bolj¹im, vsaj 8 megabytov RAM-a, in grafièna kartica z enim od
  zgoraj navedenih naborov èipov.  Najbolj¹e rezultate boste dosegali s
  pospe¹evalno kartico, kot je na primer kartica s èipi S3.  Preden se
  opeèete z nakupom drage strojne opreme, preverite, ali je va¹a
  konkretna grafièna kartica podprta.

  Kot opomba na robu, osebni Linuxa¹ki sistem Matta Welsha (prvotnega
  avtorja tega spisa) je bil 486DX2-66, 20 MB RAM, z grafièno kartico s
  èipjem S3-864 na vodilu VLB in 2 MB grafiènega pomnilnika DRAM.
  Poganjal je teste hitrosti za X na tem stroju, kot tudi na delovnih
  postajah Sun Sparc IPX.  Rezultati Linuxa so bili pribli¾no 7-krat
  hitrej¹i od Sparc IPX (za radovedne, XFree86-3.1 pod Linuxom, s to
  grafièno kartico, dose¾e pribli¾no 171.000 xstones; X za Sparc IPX jih
  dose¾e pribli¾no 24.000).  V splo¹nem deluje XFree86 na Linuxu z
  grafiènim pospe¹evalnikom SVGA veliko hitreje, kot sistem X na
  komercialnih delovnih postajah z Unixom (ki navadno uporabljajo
  preproste slikovne izravnalnike (framebuffers) za grafiko).

  Va¹ stroj bo potreboval vsaj 4 MB fiziènega RAM-a in vsaj 16 MB
  navideznega (na primer, 8 MB fiziènega in 8 MB izmenjalnega podroèja
  (swap)).  Ne pozabite, da bo sistem hitrej¹i, èe bo imel veè fiziènega
  pomnilnika, saj je izmenjevanje pomnilnika z diskom zelo poèasno.  8
  MB je minimum za udobno poganjanje XFree86. 16 MB je ¾e bolje.  Sistem
  s 4 MB fiziènega RAM lahko teèe zelo (celo do 10-krat) poèasneje od
  tistega z 8 MB ali veè.


  3.  Namestitev XFree86


  Zelo verjetno ste XFree86 ¾e dobili kot del distribucije Linuxa in si
  vam ga ni treba ¹ele priskrbeti.  Morda lahko tudi dobite binarne
  pakete RPM, zgrajene za va¹ stroj, in jih preprosto namestite z
  uporabo rpm(1).  V obeh primerih lahko preskoèite ta razdelek.

  ®e prevedeno distribucijo XFree86 za Linux najdete na ¹tevilnih mestih
  za FTP. Na uradnem mestu XFree86 je na
  <ftp://ftp.xfree86.org/pub/XFree86/current/binaries/Linux-ix86>.  (V
  èasu nastanka tega spisa je trenutna verzija 3.2A; novej¹e verzije
  redno izdajajo.)

  Preden naredite karkoli drugega, vzemite in po¾enite program
  preinst.sh.  Tako boste izvedeli potrebne predpogoje za nadaljevanje
  va¹e namestitve.

  Èe jemljete neposredno XFree86, je tukaj seznam z vsemi datotekami
  distribucije XFree86-3.3.

  Potrebujete enega od naslednjih stre¾nikov:

     X338514.tgz
        Stre¾nik za grafiène kartice s èipi 8514.

     X33AGX.tgz
        Stre¾nik za kartice s èipi AGX.

     X33I128.tgz
        Stre¾nik za Number Nine Imagine 128.

     X33Mach32.tgz
        Stre¾nik za kartice s èipi Mach32.

     X33Mach64.tgz
        Stre¾nik za kartice s èipi Mach64.

     X33Mach8.tgz
        Stre¾nik za kartice s èipi Mach8.

     X33Mono.tgz
        Stre¾nik za monokromatske grafiène naèine.

     X33P9K.tgz
        Stre¾nik za kartice s èipi P9000.

     X33S3.tgz
        Stre¾nik za kartice s èipi S3.

     X33S3V.tgz
        Stre¾nik za S3 ViRGE in ViRGE/VX (ta velja ¹e za beta).

     X33SVGA.tgz
        Stre¾nik za splo¹ne kartice Super VGA.

     X33W32.tgz
        Stre¾nik za kartice ET4000/W32.

  Èe ne veste, kateri stre¾nik bi vzeli, vzemite stre¾nik VGA16,
  X33VGA16.tgz.  Tako ali tako ga boste vzeli, saj boste morali v
  naslednjem koraku pognati program za samodejno nastavitev.

  Potrebujete vse naslednje datoteke:

     preinst.sh
        Prednamestitveni skript.

     postinst.sh
        Ponamestitveni skript.

     X33bin.tgz
        Ostale binarne datoteke za X11R6.

     X33cfg.tgz
        Nastavitvene datoteke za xdm, xinit in fs.

     X33doc.tgz
        Dokumentacija.

     X33man.tgz
        Referenèni priroènik (za ukaz man).

     X33fnts.tgz
        Pisave 75dpi, misc in PEX.

     X33lib.tgz
        Deljene knji¾nice in podporne datoteke sistema X.

     X33set.tgz
        Nastavitveni pripomoèek XF86Setup.

     X33VG16.tgz
        Stre¾nik za grafiène kartice VGA/EGA.

  Naslednje datoteke lahko namestite po svoji presoji:

     X33f100.tgz
        Pisave 100dpi.

     X33fcyr.tgz
        Ciriliène pisave.

     X33fnon.tgz
        Druge pisave (kitajski, japonski, korejski, hebrejski).

     X33fscl.tgz
        Vektorske pisave (Speedo in Type1).

     X33fsrv.tgz
        Stre¾nik pisav z nastavitvenimi datotekami.

     X33prog.tgz
        Glave, nastavitvene datoteke< in prevajalne knji¾nice za
        programiranje sistema X.

     X33lkit.tgz
        Povezovalni pripomoèek LinkKit za stre¾nik X.

     X33lk98.tgz
        LinkKit za X stre¾nik s PC98.

     X33nest.tgz
        Gnezdeni stre¾nik X.

     X33prt.tgz
        Tiskalni¹ki stre¾nik X.

     X33vfb.tgz
        Stre¾nik X z virtualnim slikovnim izravnalnikom (angl. virtual
        framebuffer).

     X33ps.tgz
        Dokumentacija v PostScriptu.

     X33html.tgz
        Dokumentacija v HTML.

  Datoteka RELNOTES v glavnem imeniku XFree86 mora vsebovati izdajna
  obvestila za trenutno razlièico. Preglejte jih za podrobnosti o
  namestitvi.

  Za namestitev XFree86 je potrebno le dobiti zgornje datoteke, narediti
  imenik /usr/X11R6 (kot root), in odpakirati datoteke s podroèja
  /usr/X11R6 z ukazom, kot je

     $ gzip -dc X33bin.tgz | tar xfB -

  Ne pozabite, da so datoteke .tar pakirane relativno glede na imenik
  /usr/X11R6, zato je pomembno, da odpakirate datoteke prav v tem
  imeniku.

  Preveriti morate, da imate v izvr¹ilni poti ($PATH) naveden imenik
  /usr/X11R6/bin.  Dodate ga lahko tako, da popravite privzete sistemske
  nastavitve v datoteki /etc/profile ali /etc/csh.login (glede na
  lupino, ki jo uporabljate vi, ali ostali uporabniki sistema).  Lahko
  pa preprosto dodate imenik v svojo osebno pot tako, da spremenite
  ~/.bashrc ali ~/.cshrc, odvisno od va¹e lupine.

  Zagotoviti morate tudi, da bo dinamièni povezovalnik ld.so na¹el
  datoteke v imeniku /usr/X11R6/lib.  To storite tako, da dodate vrstico

       /usr/X11R6/lib

  v datoteko /etc/ld.so.conf in kot root po¾enete /sbin/ldconfig.


  4.  Nastavitev XFree86


  4.1.  Normalna nastavitev


  Pripraviti XFree86 do tega, da pravilno uporabi mi¹ko, tipkovnico,
  monitor in grafièno kartico, je bilo svojèas bolj podobno èrni magiji,
  roèno je bilo potrebno spreminjati zapleteno nastavitveno datoteko.
  Niè veè; razlièici 3.2/3.3 sta naredili ta proces skoraj trivialen.
  Vse kar morate storiti, je pognati program XF86Setup.

  Ta program se zana¹a na dejstvo, da so vsi novi PC-ji dandanes
  opremljeni z monitorji, ki lahko delujejo v naèinu EGA/VGA. XF86Setup
  poklièe stre¾nik VGA16 in priklièe sistem X z najni¾jim skupnim
  imenovalcem vseh kartic VGA: naèinom 640×480.  Potem po¾ene
  interaktivni program, s katerim se lahko sprehajate po vrsti petih
  nastavitvenih plo¹è -- mi¹ka (mouse), tipkovnica (keyboard), grafièna
  kartica (card), monitor (hm, monitor) in druge nastavitve stre¾nika
  (other).  Celoten proces je dokaj neboleè.

  (Èe na va¹em raèunalniku teèe Red Hat Linux, lahko vidite drug
  program, imenovan xf86config.  Ta deluje precej podobno kot XF86Setup,
  le da sam ne uporablja vmesnika X in stre¾nika VGA16.)

  Manj¹a opazka, ki ne bo odveè, se nana¹a na tip va¹e tipkovnice.
  Veèina ljudi, ki uporablja dana¹nje PC-je ima tipkovnico, ki jo
  XF86Setup imenuje ,,Generic 102-key PC (intl)`` (splo¹na tipkovnica za
  PC s 102 tipkama) in ne privzete izbire ,,Generic 101-key PC``. Èe
  izberete privzeto (101), vam lahko neha delovati skupek tipk na desni
  strani tipkovnice (numerièna tipkovnica s sose¹èino).

  Èe niste preprièani o tipu svojega monitorja, lahko zaporedoma
  preizku¹ate na¹tete tipe. Pomikajte se z vrha spiska navzdol (zgornje
  izbire vkljuèujejo ni¾je toèkovne frekvence in so manj zahtevne do
  va¹e strojne opreme).  Prenehajte s preizku¹anjem, èe dobite razpr¹eno
  ali resno moteno sliko.  Manj¹e motnje (slika rahlo prevelika, rahlo
  premajhna ali rahlo necentrirana) niso te¾avne; takoj jih boste lahko
  popravili s finimi nastavitvami grafiènega naèina.
  In ne prepla¹ite se zaradi uvodnega opozorila, ko bo nastavitveni
  program pognal xvidtune in vam omogoèil fino nastavitev va¹ega
  grafiènega naèina. Sodobnih veèsinhronizacijskih (multisync)
  monitorjev na tak naèin ni lahko po¹kodovati.

  XF86Config lahko domneva, da do mi¹ke dostopamo prek /dev/mouse. Èe ta
  izbira ne deluje, boste morda morali narediti povezavo /dev/mouse s
  katerokoli napravo /dev/ca[01], na kateri je mi¹ka.  Èe vam XFree86
  sporoèa napako o zasedenosti mi¹ke (,,mouse busy``), ko teèe gpm, jo
  boste morda morali povezati z napravo /dev/ttyS[01].

  Nastavitveni proces deluje tako, da izbere ustrezen stre¾nik glede na
  splo¹en tip va¹e grafiène kartice (kot je XF86_VGA16, XF86_Mach64, ali
  XF86_S3) in nastavi datoteko XF86Config, ki jo stre¾nik prebere ob
  zagonu, da dobi doloèene parametre va¹e namestitve.  Mesto datoteke
  XF86Config je odvisno od va¹ega OS; eno od mo¾nih mest je imenik
  /etc/X11.

  XF86Setup na starej¹ih razlièicah XFree86 pove¾e ukaz ,X` neposredno z
  izbranih stre¾nikom.  V novej¹ih razlièicah se ,X` pove¾e s posebnim
  ovojnim programom Xwrapper tipa set-user-id.  Gre za zamisel, da je
  vsa stvar, ki mora teèi kot root, lokalizirana v programu Xwrapper in
  stre¾niku ni treba teèi kot setuid root


  4.2.  Odpravljanje te¾av


  Vèasih, ko boste pognali stre¾nik X, morda kaj ne bo èisto v redu.
  Vzrok tièi skoraj vedno v va¹i nastavitveni datoteki.  Navadno je
  nastavljena previsoka frekvenca osve¾evanja va¹ega monitorja (monitor
  timing values), ali napaèna toèkovna frekvenca grafiène kartice (dot
  clocks).  Manj¹e probleme lahko odpravite s programom xvidtune; povsem
  pokvarjena slika pa navadno pomeni, da morate spet pognati XF86Setup
  in izbrati manj zmogljiv tip monitorja.

  Èe va¹a slika valuje, ali ima nerazloène robove, je to jasen znak, da
  so napaène frekvenène nastavitve monitorja (timing values) ali
  toèkovne frekvence grafiène kartice (dot clocks).  Preprièajte se
  tudi, da ste pravilno navedli èipje va¹e grafiène kartice, kot tudi
  druge mo¾nosti razdelka Device v datoteki XF86Config.  Absolutno se
  preprièajte, da uporabljate pravi stre¾nik X in da je /usr/X11R6/bin/X
  simbolna povezava na ta stre¾nik.

  Èe vse drugo odpove, poskusite pognati ,,gole`` X; to se pravi,
  uporabite podoben ukaz:

       $ X > /tmp/x.out 2>&1

  Potem lahko pobijete proces stre¾nika X (s kombinacijo tipk ctrl-alt-
  backspace) in prei¹èete vsebino datoteke /tmp/x.out.  Stre¾nik X bo
  sporoèil vsa opozorila ali napake -- na primer, èe va¹a grafièna kar­
  tica ne zmore frekvence za naèin, ki ste ga izbrali pri monitorju.

  Ne pozabite, da lahko uporabljate ctrl-alt-numerièni + in ctrl-alt-
  numerièni - za preklop med grafiènimi naèini, na¹tetimi v vrstici
  Modes razdelka Screen datoteke XF86Config. Èe naèin najvi¹je
  loèljivosti ne izgleda v redu, posku¹ajte preklopiti na ni¾je
  loèljivosti.  S tem boste izvedeli vsaj to, da ti deli nastavitev X
  delujejo pravilno.

  Preverite tudi vertikalne in horizontalne nastavitve odmikov slike z
  gumbi na va¹em monitorju. Pogosto je potrebno nastaviti te gumbe, ko
  za¾enete X, na primer, èe se vam zdi slika premaknjena preveè v levo.

  Razpravam o XFree86 sta posveèeni Usenetovi novièarski skupini
  comp.windows.x.i386unix in comp.os.linux.x.  Morda je dobro spremljati
  to novièarsko skupino -- lahko naletite na koga, ki ima enak problem
  kot vi.


  4.3.  Nastavitve po meri


  Èe va¹ monitor podpira loèljivost 1600×1200, boste morali roèno
  spreminjati nastavitev X -- najvi¹ja zapeèena loèljivost, ki jo
  podpira XF86Setup je 1280×1024.

  Èe ¾elite roèno spreminjati to ali kak¹no drugo grafièno nastavitev,
  preberite spis XFree86 Video Timings HOWTO iz dokumentacije LDP,
  <http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/XFree86-Video-Timings-HOWTO.html>.
  (To je redno obnavljana hipertekstna izvedba datoteke Videomodes.doc
  za XFree86.)


  4.4.  Uporaba 16-bitne barvne palete


  Sistem X uporablja privzeto 8-bitno barvno globino, kar da 256 barv.
  Veliko aplikacij mora zato nastaviti svojo paleto, èe ¾elijo prikazati
  prave barve. Rezultat so nenadni barvni preskoki, ko se kazalec
  premika med dvema oknoma, ki imata vsaka svojo barvno nastavitev. Tako
  dela npr. spletni brkljalnik Arena.

  Èe ¾elite uporabljati napredne grafiène aplikacije, je 256 barv
  odloèno premalo. Preklopiti morate v 16-bitno barvno globino (65.536
  barv).  A pazite, vse aplikacije ne bodo delovale s 16-bitnimi
  barvami.

  16-bitno barvno globino s 65k razliènimi barvami lahko uporabite, èe
  po¾enete sistem X z ukazom

       $ startx -- -bpp 16

  ali vstavite

       exec X :0 -bpp 16

  v va¹o datoteko .xserverrc.  A èe naj to sploh deluje, morate imeti v
  va¹i datoteki XF86Config razdelek ,,screen`` (zaslon) z vrstico

       DefaultColorDepth 16

  Èe uporabljate xdm, boste morali spremeniti datoteko Xservers, ki
  navadno le¾i v imeniku /etc/X11/xdm/.  Tipièna konfiguracija ima le
  eno nekomentirano vrstico, ki izgleda podobno:

       :0 local /usr/X11R6/bin/X

  Dodajte -bpp 16 med zaèetne izbire:

       :0 local /usr/X11R6/bin/X -bpp 16

  Dodati boste morali tudi del ,,Display`` v razdelek ,,screen``
  datoteke XF86Config in vanj vnesti kot vrednost globine (Depth) 16.  V
  splo¹nem je dovolj le prekopirati razdelek Display za 8-bitni zaslon
  in le spremeniti polje Depth.

  Veè barv povzroèa, da va¹a grafièna kartica na enako èasovno enoto
  prena¹a veè podatkov. Èe va¹a grafièna kartica tega ne zmore, morate
  zmanj¹ati loèljivost ali hitrost osve¾evanja.  Privzeto XFree zmanj¹a
  loèljivost.  Èe ¾elite obdr¾ati loèljivost in zmanj¹ati frekvenco
  osve¾evanja, morate vstaviti v va¹o datoteko XF86Config ustrezno
  vrstico Modeline, ki definira to loèljivost na ni¾ji frekvenci
  osve¾evanja. Na primer, staro vrednost

    Modeline "1024x768"  75  1024 1048 1184 1328 768 771 777 806 -hsync -vsync

  nadomestite z vrstico

    Modeline "1024x768"  65  1024 1032 1176 1344 768 771 777 806 -hsync -vsync

  Èarobni ¹tevili 75 in 65 sta frekvenci osve¾evanja zaslona (v Hz), ki
  vam ju stre¾nik X sporoèi v datoteki .X.err.  Preglejte zapis o moni­
  torjih v dokumentaciji XF86, tam boste na¹li vrstico Modeline,
  primerno za najvi¹jo frekvenco osve¾evanja zaslona, ki jo va¹a kartica
  zmore s 16-bitno barvno globino.


  4.5.  Slovenske èrke


  Seveda ¾elite v Oknih X videti in vpisovati vse èrke slovenske
  abecede.  Kako to storite, je opisano v spisu Slovenian-HOWTO Primo¾a
  Peterlina na  <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-
  HOWTO.html>.


  5.  Uporaba XFree86


  S pravilno nastavljeno datoteko XF86Config ste pripravljeni, da
  za¾enete stre¾nik X in ga preizkusite.  Najprej se preprièajte, da je
  /usr/X11R6/bin v va¹i poti.

  Ukaz za pogon  XFree86 je

       $ startx

  To je uporabni¹ki vmesnik za xinit (èe ste morda s kak¹nega drugega
  Unixa navajeni uporabljati xinit).

  Ta ukaz bo zagnal stre¾nik X in pognal ukaze, ki jih imate v datoteki
  .xinitrc v svojem domaèem imeniku.  .xinitrc je le lupinski skript, ki
  vsebuje seznam odjemnikov X, ki naj se po¾enejo.  Èe ta datoteka ne
  obstaja, se za¾enejo programi iz privzete sistemske datoteke
  /usr/X11R6/lib/X11/xinit/xinitrc.

  Obièajna datoteka .xinitrc je videti takole:

       #!/bin/sh

       xterm -fn 7x13bold -geometry 80x32+10+50 &
       xterm -fn 9x15bold -geometry 80x34+30-10 &
       oclock -geometry 70x70-7+7 &
       xsetroot -solid midnightblue &

       exec fvwm2

  Ta skript bo pognal dva odjemnika xterm, oclock, in nastavil barvo
  korenskega okna (ozadje) na polnoèno modro barvo (midnightblue).
  Potem bo zagnal okenski upravljalnik fvwm2.  Opazite, da se fvwm2
  za¾ene z lupinskim stavkom exec; to povzroèi, da se proces xinit nado­
  mesti s fvwm2.  Ko se proces fvwm2 konèa, se stre¾nik X izklopi.  Iz
  okenskega upravljalnika fvwm2 lahko pridete prek korenskih menujev:
  pritisnite levi gumb na mi¹ki na ozadju namizja -- to prika¾e menu,
  kjer lahko izberete Exit Fvwm.

  Preprièajte se, da se bo zadnji ukaz datoteke .xinitrc zaèel z exec,
  in da ne bo pognan v ozadju (nobenega ,,znaka in`` (&) na koncu
  vrstice!).  Sicer se bo stre¾nik X ugasnil takoj, ko bo pognal
  odjemnike iz datoteke .xinitrc.

  Sistem X lahko ugasnete tudi s pritiskom kombinacije tipk ctrl-alt-
  backspace. To neposredno konèa proces stre¾nika X in zapusti okenski
  sistem.

  Zgornja nastavitev namizja je zelo zelo preprosta.  Z malo popravki
  datoteke .xinitrc je dostopnih veliko èudovitih programov in
  nastavitev.

  Èe ste novinec v okolju X Window System, vam moèno priporoèamo izbiro
  knjige, kot je The Joy of X: An Overview of the X Window System Nialla
  Manfielda (Addison-Wesley 1993, ISBN 0201-565129).  Uporaba in
  nastavitev X je pregloboka, da bi jo pokrili tukaj.  Glejte referenèni
  priroènik (man pages) ukazov xterm, oclock, in fvwm za namige, kako
  zaèeti.


  6.  Administrativni podatki


  6.1.  Pogoji uporabe


  Ta spis je pravno za¹èitil (C) 1996 Eric S. Raymond
  <esr@snark.thyrsus.com>.  Lahko ga prosto uporabljate, ¹irite in
  kopirate, èe upo¹tevate naslednje pogoje:

  *  Ne opu¹èajte ali spreminjajte tega obvestila o pravicah
     raz¹irjanja.

  *  Ne opu¹èajte ali spreminjajte ¹tevilke razlièice in datuma.

  *  Ne opu¹èajte ali spreminjajte kazalca na trenutno spletno verzijo
     tega dokumenta.

  *  Razumljivo oznaèite vsake skrèene ali spremenjene razlièice kot
     take.

  Te omejitve slu¾ijo za¹èiti potencialnih bralcev pred starimi ali
  pokvarjenimi verzijami. Èe mislite, da imate dober razlog za izjemo,
  me vpra¹ajte.


  6.2.  Zasluge


  Ta dokument je prvotno napisal Matt Welsh nekoè v mraènem in
  oddaljenem breznu èasa.  Hvala, Matt!

  Avtor novej¹e verzije je Eric S. Raymond <esr@snark.thyrsus.com>.

  V sloven¹èino prevedel (z zadnjim popravkom 12. februarja 1999): Roman
  Maurer <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>.  Hvala vsem za ¹tevilne popravke
  prevoda.


  7.  Prevodi


  *  Italijanski
     <http://www.pluto.linux.it/ildp/HOWTO/XFree86-HOWTO.html>

  *  Slovenski
     <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/XFree86-HOWTO-sl.html>

  *  Hrva¹ki <http://meta.mioc.hr/XFree86-KAKO.html>