Uvod v programiranje v BASH - HOW-TO
Mike G mikkey at dynamo.com.ar
Èet Jul 27 09:36:18 ART 2000
_________________________________________________________________
Ta spis vam bo pomagal pri va¹ih zaèetkih pisanja osnovnih in nekoliko
zahtevnej¹ih lupinskih skriptov. Njegov namen ni biti vsemogoèen
vodnik (glej naslov). Sam NISEM nikakr¹en izvedenec v programiranju v
lupini in sem ta spis napisal zato, ker se bom pri tem veliko nauèil,
poleg tega pa bo morda koristilo tudi drugim ljudem. Vsak odziv je
dobrodo¹el, ¹e posebno v obliki popravkov :)
_________________________________________________________________
Kazalo
1. Uvod
* 1.1 Kje dobiti najnovej¹o razlièico?
* 1.2 Potrebno znanje
* 1.3 Uporaba tega spisa
2. Zelo preprosti skripti
* 2.1 Tradicionalen skript 'Hello World'
* 2.2 Zelo preprost skript za varnostno kopijo
3. Vse o preusmerjanju
* 3.1 Teorija in hitri napotki
* 3.2 Primer: stdout v datoteko
* 3.3 Primer: stderr v datoteko
* 3.4 Primer stdout v stderr
* 3.5 Primer: stderr v stdout
* 3.6 Primer: stderr in stdout v datoteko
4. Cevovodi
* 4.1 Kaj so cevovodi in zakaj bi jih hoteli uporabljati
* 4.2 Primer: preprost cevovod s programom sed
* 4.3 Primer: alternativa ukazu 'ls -l *.txt'
5. Spremenljivke
* 5.1 Primer: Hello World! z uporabo spremenljivk
* 5.2 Primer: Zelo preprost skript za varnostno kopijo (nekoliko
bolj¹i)
* 5.3 Lokalne spremenljivke
6. Pogojni stavki
* 6.1 Teorija
* 6.2 Primer: Osnovni pogojni stavek if .. then
* 6.3 Primer: Osnovni pogojni stavek if .. then ... else
* 6.4 Primer: pogojni stavki s spremenljivkami
7. Zanke for, while in until
* 7.1 Primer zanke for
* 7.2 Zanka for kot v programskem jeziku C
* 7.3 Primer zanke while
* 7.4 Primer zanke until
8. Funkcije
* 8.1 Primer funkcij
* 8.2 Primer funkcije s parametri
9. Uporabni¹ki vmesniki
* 9.1 Uporaba select za ustvarjanje preprostih menijev
* 9.2 Uporaba parametrov z ukazne vrstice
10. Razno
* 10.1 Branje uporabnikovega vnosa z read
* 10.2 Raèunanje
* 10.3 Iskanje bash
* 10.4 Vrnjena vrednost programa
* 10.5 Zajemanje izhoda ukaza
* 10.6 Veè izvornih datotek
11. Tabele
* 11.1 Primerjalni operatorji za nize
* 11.2 Primerjave nizov
* 11.3 Aritmetièni operatorji
* 11.4 Primerjalni aritmetièni operatorji
* 11.5 Priroèni ukazi
12. ©e veè skriptov
* 12.1 Izvajanje ukaza na vseh datotekah v imeniku.
* 12.2 Primer: Preprost skript za varnostno kopijo (¹e nekoliko
bolj¹i)
* 12.3 Preimenovalnik datotek
* 12.4 Preimenovalnik datotek (preprost)
13. Ko gre kaj narobe (razhro¹èevanje)
* 13.1 Naèini klicanja BASH
14. O tem spisu
* 14.1 (brez) jamèenja
* 14.2 Prevodi
* 14.3 Zahvale
* 14.4 Zgodovina
* 14.5 ©e veè virov
_________________________________________________________________
1. Uvod
1.1 Kje dobiti najnovej¹o razlièico?
http://www.linuxdoc.org/HOWTO/Bash-Prog-Intro-HOWTO.html
1.2 Potrebno znanje
Dobro poznavanje ukazne vrstice GNU/Linux ter osnovnih pojmov
programiranja je dobrodo¹lo. Èeprav tole ni uvod v programiranje samo,
pojasnjuje (oziroma si vsaj prizadeva pojasniti) mnogo osnovnih
pojmov.
1.3 Uporaba tega spisa
Ta spis vam bo pri¹el prav v sledeèih primerih:
* Imate nekaj predstav o programiranju in bi radi zaèeli pisati
lupinske skripte.
* Imate nejasno predstavo o programiranju in potrebujete nekaj
napotkov.
* ®elite videti nekaj lupinskih skriptov ter komentarjev, da boste
lahko zaèeli pisati svoje lastne.
* Selite se iz DOS/Windows (oziroma ste se pravkar preselili) in bi
¾eleli narediti "paketne" procese.
* Ste popoln raèunalni¹ki navdu¹enec in preberete vsak how-to, ki
vam pride na pot.
2. Zelo preprosti skripti
Ta HOW-TO vam bo dal nekaj namigov o lupinskih skriptih, ki bodo moèno
oprti na primere.
V tem delu boste na¹li nekaj kratkih skriptov, ki vam bodo pomagali
razumeti razliène tehnike.
2.1 Tradicionalen skript 'Hello World'
#!/bin/bash
echo Hello World
Ta skript ima samo dve vrstici. Prva pove sistemu, kateri program naj
uporabi pri zaganjanju datoteke.
Druga vrstica vsebuje edin ukaz, ki ga skript izvede, in ta izpi¹e
'Hello World' na terminal.
Èe dobite nekaj kot ./hello.sh: Command not found., je verjetno
napaèna prva vrstica, '#!/bin/bash' - da bi ugotovili pravilno pot do
bash izvedite 'whereis bash' ali poglejte v poglavje 'Iskanje bash'.
2.2 Zelo preprost skript za varnostno kopijo
#!/bin/bash
tar -cZf /var/moja-varnostna-kopija.tgz /home/jaz/
V tem skriptu namesto izpisovanja sporoèila na terminal naredimo arhiv
uporabnikovega domaèega imenika. Ne uporabljajte tega skripta -
obstaja tudi mnogo bolj¹i, ki bo predstavljen kasneje.
3. Vse o preusmerjanju
3.1 Teorija in hitri napotki
Obstajajo trije opisniki datoteke - stdin (standardni vhod), stdout
(standardni izhod) ter stderr (standardni izhod za napake).
V osnovi lahko:
1. preusmerite stdout v datoteko
2. preusmerite stderr v datoteko
3. preusmerite stdout v stderr
4. preusmerite stderr v stdout
5. preusmerite stderr in stdout v datoteko
6. preusmerite stderr in stdout v stdout
7. preusmerite stderr in stdout v stderr
1 'predstavlja' stdout in 2 stderr.
Majhno pojasnilo za predstavo o teh stvareh: z ukazom less si lahko
ogledate tako stdout (ki bo ostal v medpomnilniku) kot stderr, ki se
bo izpisal na zaslon, vendar bo izginil, ko se boste posku¹ali
premikati po medpomnilniku.
3.2 Primer: stdout v datoteko
To bo preusmerilo izhodni tok programa v datoteko.
ls -l > ls-l.txt
V tem primeru bo ustvarjena datoteka z imenom 'ls-l.txt', ki bo
vsebovala tisto, kar bi se sicer izpisalo na zaslon, ko bi pognali
ukaz 'ls -l'.
3.3 Primer: stderr v datoteko
Takole lahko standardni izhod za napake preusmerimo v datoteko.
grep da * 2> grep-napake.txt
Ustvarjena bo datoteka z imenom 'grep-napake.txt', v njej pa bo vse,
kar bo ukaz 'grep da *' izpisal na stderr.
3.4 Primer stdout v stderr
Tukaj bomo izhodni tok stdout preusmerili v isti opisnik datoteke kot
stderr.
grep da * 1>&2
Del izpisa, ki bi sicer ¹el na stdout, bo v tem primeru preusmerjen na
stderr.
3.5 Primer: stderr v stdout
To bo povzroèilo, da bo izhodni tok stderr preusmerjen v isti opisnik
datoteke kot stdout.
grep * 2>&1
Stderr del izhodnega toka bo tako preusmerjen na standardni izhodni
tok - èe boste ta ukaz preko cevovoda povezali s programom less, boste
opazili, da bodo vrstice, ki navadno 'izginejo' (ker so izpisane na
stderr), tokrat ostale vidne (ker smo jih preusmerili na stdout).
3.6 Primer: stderr in stdout v datoteko
Celoten izhodni tok programa bomo preusmerili v datoteko. To vèasih
pride prav pri izvajanju opravil v cron-u, ko ¾elite ukaz "uti¹ati".
rm -f $(find / -name core) &> /dev/null
Ta ukaz (¹e vedno smo pri vnosu v cron) bo izbrisal vse datoteke z
imenom 'core', ki se bodo nahajale v kateremkoli imeniku. Naj vas
opozorim, da morate biti precej gotovi glede tega, kaj bo ukaz storil,
vkolikor boste njegov izhod zavrgli.
4. Cevovodi
To poglavje preprosto in praktièno razlo¾i kako uporabljati cevovode
in zakaj bi to sploh hoteli.
4.1 Kaj so cevovodi in zakaj bi jih hoteli uporabljati
Cevovodi vam omogoèajo (zelo preprosto) povezati izhodni tok enega
programa z vhodnim tokom drugega.
4.2 Primer: preprost cevovod s programom sed
To je zelo preprost naèin uporabe cevovodov.
ls -l | sed -e "s/[aeio]/u/g"
V tem primeru se zgodi sledeèe: najprej se izv¹i ukaz 'ls -l', njegov
izhodni tok pa je - namesto, da bi se izpisal na terminal - posredovan
programu sed, ki nato izpi¹e, kar mu je zaukazano.
4.3 Primer: alternativa ukazu 'ls -l *.txt'
To je verjetno bolj neroden naèin izvajanja 'ls -l *.txt', vendar je
tu zaradi prikaza delovanja cevovodov in ne zaradi odloèanja o
primernosti uporabe ukaza samega.
ls -l | grep "\.txt$"
Tukaj je izhodni tok ukaza 'ls -l' posredovan programu grep, ki nato
izpi¹e vrstice, ki vsebujejo regularni izraz "\.txt$".
5. Spremenljivke
Spremenljivke lahko uporabljate prav tako, kot v vseh drugih
programskih jezikih. Podatkovnih tipov tukaj ni - spremenljivka lahko
vsebuje ¹tevilo, znak ali niz znakov.
Spremenljivke vam ni treba deklarirati, ustvari se takoj, ko ji
pripi¹ete vrednost.
5.1 Primer: Hello World! z uporabo spremenljivk
#!/bin/bash
NIZ="Hello World!"
echo $NIZ
Vrstica 2 ustvari spremenljivko z imenom NIZ in ji priredi niz "Hello
World!". VREDNOST spremenljivke nato dobimo tako, da na zaèetek
postavimo znak '$'. Èe tega znaka ne boste uporabili, bo izhod
programa drugaèen - verjetno ne tak¹en, kot bi si ¾eleli (kar
poskusite!).
5.2 Primer: Zelo preprost skript za varnostno kopijo (nekoliko bolj¹i)
#!/bin/bash
DATOTEKA=/var/moja-varnostna-kopija-$(date +%Y%m%d).tgz
tar -cZf $DATOTEKA /home/jaz/
Ta skript prina¹a ¹e eno novost. Za zaèetek morate razumeti
ustvarjanje spremenljivke in prirejanje vrednosti v vrstici 2. Gotovo
ste opazili izraz '$(date +%Y%m%d)'; èe boste skript tudi pognali,
boste ugotovili, da izvr¹i ukaz med oklepaji ter zajame njegov izhod.
Ime izhodne datoteke tega skripta bo vsak dan drugaèno, ker smo za
ustvarjanje imena uporabili ukaz date s predpisano obliko izhoda
(+%Y%m%d). To lahko ¹e nadalje spremenite z drugaènim predpisom
oblike.
©e nekaj primerov:
echo ls
echo $(ls)
5.3 Lokalne spremenljivke
Lokalne spremenljivke lahko ustvarimo s kljuèno besedo local.
#!/bin/bash
HELLO=Hello
function hello {
local HELLO=World
echo $HELLO
}
echo $HELLO
hello
echo $HELLO
Ta primer nazorno prikazuje uporabo lokalne spremenljivke.
6. Pogojni stavki
Pogojni stavki vam omogoèajo odloèitev o izvajanju niza ukazov glede
na ovrednotenje doloèenega izraza.
6.1 Teorija
Pogojni stavki imajo mnogo oblik. Najbolj osnovna je: if izraz then
stavek pri èemer se 'stavek' izvr¹i le, èe je 'izraz' ovrednoten kot
resnièen. '2<1' je na primer izraz, ki je ovrednoten kot neresnièen,
'2>1' pa kot resnièen.
Pogjni stavki imajo tudi drugaène oblike, kot na primer: if izraz then
stavek1 else stavek2. 'stavek1' je v tem primeru izvr¹en le, èe je
'izraz' resnièen, sicer pa se izvr¹i 'stavek2'
©e ena oblika pogojnih stavkov: if izraz1 then stavek1 else if izraz2
then stavek2 else stavek3. Tukaj je dodan le del "ELSE IF 'izraz2'
THEN 'stavek2'", ki izvr¹i 'stavek2', èe je 'izraz2' ovrednoten kot
resnièen. Vse ostalo verjetno razumete (glejte prej¹nje oblike).
Nekaj besed o sintaksi:
Osnova za konstrukcijo 'if' je v bash tak¹na:
if [izraz];
then
ukazi, èe je 'izraz' resnièen
fi
6.2 Primer: Osnovni pogojni stavek if .. then
#!/bin/bash
if [ "foo" = "foo" ]; then
echo izraz je ovrednoten kot resnièen
fi
Ukazi, ki se izvr¹ijo, èe je izraz v oglatih oklepajih ovrednoten kot
resnièen, so navedeni med 'then' in 'fi' - 'fi' oznaèuje konec
pogojenih ukazov.
6.3 Primer: Osnovni pogojni stavek if .. then ... else
#!/bin/bash
if [ "foo" = "foo" ]; then
echo izraz je ovrednoten kot resnièen
else
echo izraz je ovrednoten kot neresnièen
fi
6.4 Primer: pogojni stavki s spremenljivkami
#!/bin/bash
T1="foo"
T2="bar"
if [ "$T1" = "$T2" ]; then
echo izraz je ovrednoten kot resnièen
else
echo izraz je ovrednoten kot neresnièen
fi
7. Zanke for, while in until
To poglavje razlaga zanke for, while in until.
Zanka for se nekoliko razlikuje od tak¹ne zanke v drugih programskih
jezikih. Omogoèa vam zanko, ki se ponovi za vsako 'besedo' v doloèenem
nizu.
While ponavlja ukaze, dokler je nadzorni izraz ovrednoten kot
resnièen; ustavi se, ko postane izraz neresnièen oziroma ko naleti na
ukaz za prekinitev zanke.
Zanka until deluje skoraj enako kot while, z razliko, da se ukazi
izvajajo, dokler je nadzorni izraz ovrednoten kot neresnièen.
7.1 Primer zanke for
#!/bin/bash
for i in $( ls ); do
echo beseda: $i
done
V drugi vrstici deklariramo spremenljivko i, kateri bomo pripisali
razliène vrednosti iz $( ls ).
Tretja vrstica bi bila po potrebi lahko tudi dalj¹a oziroma bi se pred
'done' (4) lahko zvrstilo veè ukazov.
'done' (4) pove, da je ukazov, ki so uporabljali $i konec in da lahko
$i pripi¹emo novo vrednost.
Ta skript sicer ne poène nièesar koristnega, lahko pa bi mu na primer
naroèili, naj izpi¹e le doloèene datoteke (glej prej¹nji primer).
7.2 Zanka for kot v programskem jeziku C
Ta zanka je bolj podobna zanki for v C/perl.
#!/bin/bash
for i in `seq 1 10`;
do
echo $i
done
7.3 Primer zanke while
#!/bin/bash
STEVEC=0
while [ $STEVEC -lt 10 ]; do
echo Stevec kaze $STEVEC
let STEVEC=STEVEC+1
done
Ta skript 'opona¹a' dobro znano strukturo 'for' (C, Pascal, perl,
itd.)
7.4 Primer zanke until
#!/bin/bash
STEVEC=20
until [ $STEVEC -lt 10 ]; do
echo STEVEC $STEVEC
let STEVEC-=1
done
8. Funkcije
Kot v skoraj vsej programskih jezikih lahko tudi tu zdru¾ite dele
programa v funkcije - tako bolj smiselno organizirate program ali pa
vadite umetnost rekurzije.
Deklaracija funkcije je na moè preprosta: function moja_funkcija {
moji_ukazi }.
Funkcijo klièete tako, kot bi bila drug program; samo napi¹ete njeno
ime.
8.1 Primer funkcij
#!/bin/bash
function izhod {
exit
}
function hello {
echo Hello!
}
hello
izhod
echo foo
Vrstice 2-4 opisujejo funkcijo 'izhod', vrstice 5-7 pa funkcijo
'hello'. Èe niste popolnoma preprièani, kaj naredi ta skript, kar
poskusite!
Kot vidite funkcij ni potrebno deklarirati v kakr¹nemkoli posebnem
vrstnem redu.
Ko boste skript pognali, bo ta najprej klical funkcijo 'hello', nato
funkcijo 'izhod'. Vrstice 10 skript ne bo dosegel nikoli.
8.2 Primer funkcije s parametri
#!/bin/bash
function izhod {
exit
}
function e {
echo $1
}
e Hello
e World
izhod
echo foo
Ta skript je skoraj popolnoma enak prej¹njemu. Glavna razlika je
funkcija 'e', ki izpi¹e svoj prvi parameter. Parametri, ki jih podamo
funkciji so obravnavani enako kot parametri, podani skriptu.
9. Uporabni¹ki vmesniki
9.1 Uporaba select za ustvarjanje preprostih menijev
#!/bin/bash
IZBIRE="Pozdrav Izhod"
select opt in $IZBIRE; do
if [ "$opt" = "Izhod" ]; then
echo koncano
exit
elif [ "$opt" = "Pozdrav" ]; then
echo Hello World
else
clear
echo nedovoljena izbira
fi
done
Èe boste pognali ta skript, boste ugotovili, da so to programerjeve
sanje za ustvarjanje tekstnih menijev. Konstrukcija je na moè podobna
'for', le da namesto izvr¹itve seznama ukazov povpra¹a uporabnika za
vsako 'besedo' v $IZBIRE.
9.2 Uporaba parametrov z ukazne vrstice
#!/bin/bash
if [ -z "$1" ]; then
echo uporaba: $0 imenik
exit
fi
IZVORNA_MAPA=$1
CILJNA_MAPA="/var/varnostne_kopije/"
DATOTEKA=home-$(date +%Y%m%d).tgz
tar -cZf $CILJNA_MAPA$DATOTEKA $IZVORNA_MAPA
Kaj naredi ta skript bi vam moralo biti jasno. Izraz v prvem pogojnem
stavku preveri, ali je program dobil parameter ($1). V primeru, da ga
ni, se skript konèa z izpisom navodila za uporabo. Preostanek skripta
verjetno razumete.
10. Razno
10.1 Branje uporabnikovega vnosa z read
Gotovo bodo prilo¾nosti, ko boste ¾eleli, da uporabnik kaj vpi¹e. Tole
je eden od mo¾nih naèinov:
#!/bin/bash
echo Vnesite svoje ime
read IME
echo "Zdravo, $IME!"
Z read lahko dobite tudi veè vrednosti hkrati:
#!/bin/bash
echo Vnesite svoje ime in priimek
read IME PRIIMEK
echo "Zdravo, $PRIIMEK $IME!"
10.2 Raèunanje
V ukazni vrstici poskusite tole:
echo 1 + 1
Èe ste prièakovali, da boste dobili '2', boste nekoliko razoèarani.
Kaj storiti, èe ¾elite, da vam BASH pomaga izraèunati nekaj raèunov?
Re¹itev je tak¹na:
echo $((1+1))
Ta ukaz bo dal bolj 'smiseln' izpis. Isto lahko dose¾ete tudi takole:
echo $[1+1]
V primeru, da va¹i raèuni vsebujejo ulomke ali te¾jo matematiko, lahko
za raèunanje uporabite program bc.
Èe na primer v ukazni vrstici po¾enete "echo $[3/4]", boste dobili
rezultat 0, ker bash pri izraèunih uporablja le cela ¹tevila. Za
pravilen rezultat bo treba pognati "echo 3/4|bc -l", kar bo vrnilo
pravilen rezultat - 0,75.
10.3 Iskanje bash
Mike (glejte Zahvale) v sporoèilu pi¹e:
Primeri vedno uporabljajo #!/bin/bash .. morda bi lahko navedel
navodilo kako najti bash, èe ga ni na tem mestu.
©e najbolje je uporabiti 'locate bash', vendar vsi sistemi nimajo
programa locate.
'find ./ -name bash' v korenskem imeniku je navadno prav tako
uèinkovit.
Mesta, ki jih preverite:
ls -l /bin/bash
ls -l /sbin/bash
ls -l /usr/local/bin/bash
ls -l /usr/bin/bash
ls -l /usr/sbin/bash
ls -l /usr/local/sbin/bash
(veè mest se trenutno ne morem domisliti... sicer pa sem bash po
razliènih sistemih na¹el v enem od navedenih mest.
Lahko poskusite tudi 'which bash'.
10.4 Vrnjena vrednost programa
Bash shrani vrnjeno vrednost programa v posebno spremenljivko z imenom
$?.
Sledeèi primer prikazuje kako ugotoviti vrnjeno vrednost programa;
predpostavljam, da imenik dada ne obstaja. (Tudi tole je predlagal
mike.)
#!/bin/bash
cd /dada &> /dev/null
echo vv: $?
cd $(pwd) &> /dev/null
echo vv: $?
10.5 Zajemanje izhoda ukaza
Ta kratek skript izpi¹e vse tabele iz vseh podatkovnih baz (èe imate
seveda name¹èen MySQL). Popraviti morate ukaz mysql, da bo vseboval
veljavno uporabni¹ko ime ter geslo.
#!/bin/bash
DBS=`mysql -uroot -e"show databases"`
for b in $DBS ;
do
mysql -uroot -e"show tables from $b"
done
10.6 Veè izvornih datotek
Veè izvornih datotek lahko uporabite z ukazom source.
__TO-DO__
11. Tabele
11.1 Primerjalni operatorji za nize
(1) niz1 = niz2
(2) niz1 != niz2
(3) niz1 < niz2
(4) niz1 > niz2
(5) -n niz1
(6) -z niz1
(1) niz1 je enak niz2
(2) niz1 ni enak niz2
(3) __TO-DO__
(4) __TO-DO__
(5) niz1 ni prazen (vsebuje enega ali veè znakov)
(6) niz1 je prazen
11.2 Primerjave nizov
Primerjanje dveh nizov
#!/bin/bash
NIZ1='niz'
NIZ2='Niz'
if [ $NIZ1=$NIZ2 ];
then
echo "NIZ1('$NIZ1') je enak NIZ2('$NIZ2')"
fi
if [ $NIZ1=$NIZ1 ];
then
echo "NIZ1('$NIZ1') je enak NIZ1('$NIZ1')"
fi
Andreas Beck je v svojem sporoèilu predlagal uporabo if [ $1 = $2 ].
To ni pretirano dobra ideja, ker boste v primeru, da je $NIZ1 ali
$NIZ2 prazen, dobili sporoèilo o napaki. Bolje je uporabiti x$1=x$2
ali "$1"="$2"
11.3 Aritmetièni operatorji
+
-
*
/
% (ostanek)
11.4 Primerjalni aritmetièni operatorji
-lt (<)
-gt (>)
-le (<=)
-ge (>=)
-eq (==)
-ne (!=)
Èe znate programirati v C-ju, preprosto izberite operator, ki ustreza
izbranemu operatorju v oklepajih.
11.5 Priroèni ukazi
To poglavje je ponovno napisal Kees (glejte Zahvale).
Nekateri izmed navedenih ukazov so ¾e sami po sebi skoraj pravi
programski jeziki, zato bodo o njih povedane le osnovne stvari. Èe
boste ¾eleli bolj poglobljen opis, si lahko ogledate njihove
priroènike (man pages).
sed (stream editor - urejevalnik toka)
Sed je ne-interaktiven urejevalnik. Datoteke ne urejate s premikanjem
kurzorja po zaslonu, temveè sed-u podate skript navodil za urejanje
ter ime datoteke. Sed bi lahko opisali tudi kot filter. Poglejmo nekaj
primerov:
$sed 's/za_zamenjavo/zamenjava/g' /tmp/nekaj
Sed zamenja niz 'za_zamenjavo' z nizom 'zamenjava', pri èemer bere iz
datoteke /tmp/nekaj. Rezultat bo poslan na standardni izhod (navadno
konzola), lahko pa seveda na konec ukaza dodate '>zajeto', kar bo
preusmerilo izhod v datoteko 'zajeto'.
$sed 12, 18d /tmp/nekaj
Sed bo izpisal vse vrstice razen 12. in 18. Originalne datoteke ta
ukaz ne spremeni.
awk (spreminjanje podatkovnih datotek, iskanje ter procesiranje
besedila)
Obstaja mnogo izvedb programskega jezika AWK (najbolj znana
interpreterja sta GNU-jev gawk in 'new awk' mawk). Princip je
preprost: AWK i¹èe doloèen vzorec ter izvr¹i niz ukazov, ko ga najde.
Ustvaril sem testno datoteko 'nekaj', ki vsebuje naslednje vrstice:
"test123
test
tteesstt"
$awk '/test/ {print}' /tmp/nekaj
test123
test
Vzorec, ki ga AWK i¹èe je 'test', ukaz, ki ga izvr¹i, ko v datoteki
/tmp/nekaj najde vrstico s tem vzorcem, pa 'print'.
$awk '/test/ {i=i+1} END {print i}' /tmp/nekaj
3
V primeru, da i¹èete mnogo vzorcev, je pametno zamenjati tekst med
narekovaji z '-f datoteka.awk' in napisati vzorce ter ukaze v datoteko
'datoteka.awk'.
grep (izpi¹e vrstice, ki vsebujejo iskani vzorec)
Ukaz grep smo ¾e nekajkrat sreèali v prej¹njih poglavjih, ko je bilo
potrebno izpisati vrstice z iskanim vzorcem. Vendar grep zmore ¹e veè.
$grep "i¹èemo tole" /var/log/messages -c
12
Niz "i¹èemo tole" se je v datoteki /var/log/messages pojavil 12-krat.
[priznam, ta primer ni popolnoma resnièen - malce sem priredil
/var/log/messages :-)]
wc (pre¹teje vrstice, besede ter znake)
Ta primer ne izpi¹e toèno tistega, kar bi prièakovali. Uporabljena
testna datoteka vsebuje naslednje besedilo: "uvod v bash testna
datoteka"
$wc --words --lines --bytes /tmp/nekaj
1 5 28 /tmp/nekaj
Wc se za vrstni red podanih parametrov ne zmeni, temveè izpi¹e
statistike vedno enako: <vrstice> <besede> <znaki> <datoteka>.
sort (razvrsti vrstice besedila)
To pot testna datoteka vsebuje naslednje besedilo:
"b
c
a"
$sort /tmp/nekaj
Izpis izgleda takole:
a
b
c
Ukazi ne bi smeli biti tako enostavni :-)
bc (programski jezik za raèunanje)
Bc lahko prebere raèune iz datoteke, podane v ukazni vrstici, ali pa
preko uporabni¹kega vmesnika. Ta primer prikazuje nekaj ukazov.
Navadno bc za¾enem z parametrom -q, ki prepreèi izpis pozdravnega
sporoèila.
$bc -q
1 == 5
0
0.05 == 0.05
1
5 != 5
0
2 ^ 8
256
sqrt(9)
3
while (i != 9) {
i = i + 1;
print i
}
123456789
quit
tput (inicializacija terminala ali poizvedba podatkovne baze terminfo)
Manj¹a demonstracija zmo¾nosti programa tput:
$tput cup 10 4
Pozivnik se pojavi na (y10,x4)
$tput reset
Poèisti zaslon, pozivnik pa se pojavi na (y1,x1). (y0,x0) je zgornji
levi kot zaslona.
$tput cols
80
Izpi¹e ¹tevilo znakov terminala v smeri osi x.
Moèno vam priporoèam, da se dobro seznanite z vsaj temi programi.
Seveda pa obstaja ¹e mno¾ica drugih majhnih programov, s katerimi v
ukazni vrstici lahko izvajate prave èarovnije.
[nekaj primerov v tem poglavju je vzetih iz priroènikov in pogosto
zastavljanih vpra¹anj]
12. ©e veè skriptov
12.1 Izvajanje ukaza na vseh datotekah v imeniku.
12.2 Primer: Preprost skript za varnostno kopijo (¹e nekoliko bolj¹i)
#!/bin/bash
IZVORNA_MAPA="/home/"
CILJNA_MAPA="/var/varnostne_kopije/"
DATOTEKA=home-$(date +%Y%m%d).tgz
tar -cZf $CILJNA_MAPA$DATOTEKA $IZVORNA_MAPA
12.3 Preimenovalnik datotek
#!/bin/sh
# renna: preimenuje veè datotek glede na doloèena pravila
# napisal felix hudson Jan - 2000
# najprej preverimo za razliène 'naèine', ki jih program ima.
# èe prvi argument ($1) ustreza pogoju, izvedemo doloèen del
# programa ter nato konèamo izvajanje skripta
# preverimo, ali gre za primer predpone
if [ $1 = p ]; then
# sedaj se znebimo spremenljivke za naèin ($1) ter predpone ($2)
predpona=$2 ; shift ; shift
# hiter test, ki preveri, ali so bila podana imena datotek
# vkolikor niso bila, je bolje, da ne storimo nièesar, kot
# da poskusimo preimenovati datoteke, ki ne obstajajo!!
if [$1 = ]; then
echo "datoteke niso bile podane"
exit 0
fi
# ta zanka se ponovi za vsako datoteko, ki je bila podana
# skriptu ter preimenuje eno naenkrat
for datoteka in $*
do
mv ${datoteka} $predpona$datoteka
done
# tukaj konèamo izvajanje
exit 0
fi
# preverimo, ali gre za preimenovanje konènice
# ta del je skoraj enak prej¹njemu, zato nima zaznamkov
if [ $1 = k ]; then
koncnica=$2 ; shift ; shift
if [$1 = ]; then
echo "datoteke niso bile podane"
exit 0
fi
for datoteka in $*
do
mv ${datoteka} $datoteka$koncnica
done
exit 0
fi
# preverimo, ali gre za zamenjavo vzorca
if [ $1 = z ]; then
shift
# tale del sem vkljuèil zato, da v primeru, ko uporabnik ne
# navede parametrov, ne po¹kodujemo datotek
if [ $# -lt 3 ] ; then
echo "uporaba: renna z [izraz] [zamenjava] datoteke... "
exit 0
fi
# odstranimo ostale parametre
STARO=$1 ; NOVO=$2 ; shift ; shift
# ta zanka se ponovi za vsako datoteko, ki je bila podana
# skriptu ter jo preimenuje z uporabo programa 'sed', ki v
# tekstu iz standardnega vhoda poi¹èe izraz in ga zamenja z
# drugim. Tukaj mu na standardni vhod podamo ime datoteke.
for datoteka in $*
do
NOVO_IME=`echo ${datoteka} | sed s/${STARO}/${NOVO}/g`
mv ${datoteka} $NOVO_IME
done
exit 0
fi
# èe smo pri¹li do sem, to pomeni, da programu ni bila podan
# noben parameter, zato uporabniku povemo, kako se ga uporablja
echo "uporaba;"
echo " renna p [predpona] datoteke.."
echo " renna k [konènica] datoteke.."
echo " renna z [izraz] [zamenjava] datoteke.."
exit 0
# konèano!
12.4 Preimenovalnik datotek (preprost)
#!/bin/bash
# preimenuj.sh
# enostaven preimenovalnik datotek
kriterij=$1
izraz=$2
zamenjava=$3
for i in $( ls *$izraz* );
do
datoteka=$i
novo_ime=$(echo $i | sed -e "s/$iraz/$zamenjava/")
mv $datoteka $novo_ime
done
13. Ko gre kaj narobe (razhro¹èevanje)
13.1 Naèini klicanja BASH
V prvo vrstico skripta napi¹ite
#!/bin/bash -x
To bo pri izvajanju izpisalo nekaj koristnih informacij.
14. O tem spisu
Sporoèite mi va¹e predloge/popravke oziroma karkoli bi radi videli v
tem spisu. Poskusil ga bom posodobiti kakor hitro bo mogoèe.
14.1 (brez) jamèenja
Ta spis ne jamèi èesarkoli o èemerkoli. In tako dalje.
14.2 Prevodi
Italijanski: William Ghelfi (wizzy at tiscalinet.it) je tukaj
Francoski: Laurent Martelli je neznano kje
Korejski: Minseok Park http://kldp.org
Korejski: Chun Hye Jin unknown
©panski: neznan http://www.insflug.org
Domnevam, da obstaja ¹e veè prevodov, vendar o njih nimam informacij.
Èe veste za kak¹nega, mi to, prosim, sporoèite.
14.3 Zahvale
* Ljudem, ki so ta spis prevedli v druge jezike (prej¹nje poglavje)
* Nathanu Hurstu za mnogo popravkov.
* Jonu Abbottu za pripombe o aritmetiènih izrazih
* Felixu Hudsonu za skript renna
* Keesu van den Broeku za mnoge popravke ter ponovno pisanje
poglavja o uporabnih ukazih
* Mike (pink) je imel nekaj predlogov o iskanju bash in preverjanju
datotek
* Fieshu za predlog pri poglavju o zankah
* Lion je predlagal, da omenim pogosto napako (./hello.sh: Command
not found.)
* Andreasu Becku za nekaj popravkov in komentarjev.
14.4 Zgodovina
Vkljuèeni novi prevodi in nekaj manj¹ih popravkov.
Dodal poglavje o uporabnih ukazih, ki ga je ponovno napisal Kess.
Upo¹teval ¹e nekaj popravkov in predlogov.
Dodani primeri pri primerjavi nizov.
v0.8 opustil verzije, domnevam, da je datum dovolj.
v0.7 Popravki ter napisanih nekaj starih TO-DO.
v0.6 Manj¹i popravki.
v0.5 Dodal poglavje o preusmeritvi.
v0.4 je izginila s svojega mesta zaradi mojega nekdanjega ¹efa in ta
spis je na¹el mesto tam, kjer mora biti: www.linuxdoc.org.
prej: ne spominjam se, poleg tega pa nisem uporabljal ne rcs ne cvs :(
14.5 ©e veè virov
Uvod v bash (pod BE) http://org.laol.net/lamug/beforever/bashtut.htm
Bourne Shell Programming http://207.213.123.70/book/
distrib
>
Mandriva
>
2010.0
>
i586
>
media
>
contrib-release
>
by-pkgid
>
12801f336d9e363d2d56a08891cdf472
>
files
>
3
