CD-Writing-HOWTO
  Winfried Trümper <winni@xplot.org>,
  prevedel Andrej Grauf <andrej.grauf@club.win-ini.si>
  v2.4.1, 16. december 1997, prevod 17. december 1998

  Ta dokument opisuje proces zapisovanja na CD-je v Linuxu.
  ______________________________________________________________________


  Kazalo


  1. Uvod

     1.1 Jamstvo
     1.2 Priporoèljivo branje
     1.3 Terminologija...Laserje na maksimalno moè...Ogenj!
     1.4 Podprti zapisovalniki CD-jev
     1.5 Podprte "zmogljivosti"
     1.6 Po¹tni seznami
     1.7 Dostopnost

  2. Priprava Linuxa na zapisovanje CD-ROM-ov

     2.1 Nastavitev strojne opreme
     2.2 Opomba glede zapisovanja na CD-je v Linuxu
     2.3 Ustvarjanje splo¹nih naprav
     2.4 Omogoèanje uporabe splo¹nih naprav SCSI in
     2.5 Izgradnja in namestitev jedra
     2.6 Za uèinkovanje sprememb ponovno za¾enite raèunalnik
     2.7 Ustvarjanje povratnih naprav
     2.8 Uporabni¹ka programska oprema za zapisovanje na CD-je
        2.8.1 Programi za ukazno vrstico
        2.8.2 Grafièni uporabni¹ki vmesnik (ni obvezen)

  3. Ko je za¾gal svoje CD-je s klasiko, je imperator Neron dejal
     (64 n.¹. popolnoma napak je razumel): "Tudi ko bo¹ gorel in se
     spreminjal v dim, ne bom nehal igrati."

     3.1 Doloèevanje, na katero splo¹no napravo tipa SCSI je prikljuèen
         zapisovalnik
     3.2 Zbiranje programske opreme
     3.3 Shranjevanje podatkov na CD
     3.4 Ustvarjanje datoteènega sistema iso9660
     3.5 Testiranje slike CD-jev
     3.6 Nasveti o praznih zapisljivih CD-jih
     3.7 Zapisovanje slike CD-ja na CD
     3.8 Èe gre kaj narobe...

  4. Pogosto zastavljena vpra¹anja z odgovori

     4.1 "Kako obèutljiv je proces zapisovanja?"
     4.2 Ali razdrobljenost slabo vpliva na pretok?"
     4.3 "Ali je mo¾no shraniti sliko CD-ja na UMSDOS datoteèni sistem?"
     4.4 "Ali je mo¾no odpraviti omejitve iso9660?"
     4.5 "Kako brati in zapisovati glasbene CD-je?"
     4.6 "Kako po zagonu poiskati naprave vrste SCSI?"
     4.7 "Ali je mo¾no narediti 1:1 kopijo CD-ja?"
     4.8 "Ali lahko Linux bere CD-je z zapisom Joliet?"
     4.9 "Kako lahko berem/pove¾em CD-ROM-e z zapisovalnikom CD-jev?"

  5. Iskanje in odpravljanje problemov

     5.1 Ne deluje: v Linuxu
     5.2 Ne deluje: v DOS-u in sorodnih operacijskih sistemih
     5.3 Napake SCSI med procesom zapisovanja

  6. Zasluge

  ______________________________________________________________________


  1.  Uvod


  Prve izku¹nje z zapisovalniki CD-jev sem si pridobil s pomoèjo spisa
  "Linux CD Writer mini-HOWTO", katerega avtor je Matt Cutts
  <cutts@cs.unc.edu>. Hvala ti, Matt!

  Èeprav je bil moj prvotni namen samo posodobitev spisa, sem ga, ko sem
  spoznal, koliko se je od leta 1994 spremenilo, v celoti ponovno
  napisal.


  1.1.  Jamstvo


  JAZ (Winfried Truemper) NE ZAGOTAVLJAM NOBENE GARANCIJE ZA TA
  DOKUMENT, VKLJUÈNO Z VSEMI V©TETIMI GARANCIJAMI GLEDE TR®ENJA IN
  PRIMERNOSTI ZA DOLOÈENE NAMENE; V NOBENEM PRIMERU NE ODGOVARJAM ZA
  POSEBNO, NEPOSREDNO ALI POSLEDIÈNO ©KODO ALI KAKR©NO KOLI ©KODO, KI JE
  NASTALA ZARADI IZGUBE PODATKOV, UPORABNOSTI ALI DOBIÈKA ZARADI
  SKLEPANJA POGODB,  ZANEMARJANJA ALI IZVAJANJA DRUGIH KAZNJIVIH DEJANJ,
  POSREDNO ALI NEPOSREDNO POVEZANIH Z UPORABO TEGA DOKUMENTA. Povedano
  na kratko: ta dokument berete in uporabljate na lastno odgovornost.


  1.2.  Priporoèljivo branje


  CD-R FAQ je osnovni spis FAQ o zapisovalnikih kompaktnih diskov (CD-
  R).

  Linux CD-ROM HOWTO vsebuje vse, kar mora posameznik vedeti o pogonih
  CD-ROM v Linuxu. Poleg tega lahko preberete tudi spisa Linux SCSI
  HOWTO in Linux Kernel HOWTO.


  1.3.  Terminologija...Laserje na maksimalno moè...Ogenj!


  CD-ROM je kratica za pomnilnik kompaktnih diskov, ki je namenjen samo
  branju (Compact Disc Read Only Memory), medij za shranjevanje
  podatkov, pri katerem se uporablja laser, ki zazna mikroskopsko majhne
  razjede na srebrni svetlikajoèi se povr¹ini (to svetlikanje je
  posledica aluminizirane plasti, ki je nosilec podatkov). Razjede
  predstavljajo delce informacij (na nek naèin) in so tako "petites"
  (op. prev.: majhne), da jih je na disku nekaj milijard. Iz tega sledi,
  da je CD-medij namenjen masovnemu shranjevanu podatkov.

  Izraz CD-R pomeni kraj¹i zapis za zapisljiv CD-ROM in se nana¹a na CD,
  ki na povr¹ini nima "mikroskopsko majhnih razjed" ... se pravi, da je
  prazen.

  Namesto aluminijaste plasti (srebrne) ima CD-R posebno prevleko
  (obarvano), v katero je mogoèe v¾gati "mikroskopsko majhne razjede".
  To naredimo s pomoèjo laserja, ki se obièajno uporablja samo za
  zaznavanje razjed, tako da mu poveèamo moè. CD-R je namenjen
  enkratnemu zapisovanju.

  Nekatera podroèja lahko izpustite za kasnej¹e zapisovanje, kar se
  imenuje veèstopenjsko zapisovanje CD-jev.

  Ta mini-HOWTO opisuje opravila, potrebna za zapisovanje na CD-R.
  Dobrodo¹li na krovu, kapitan!


  1.4.  Podprti zapisovalniki CD-jev


  Podroben seznam modelov, ki (ne) delujejo uèinkovito, lahko najdete na
  <http://www.shop.de/cgi-bin/winni/lsc.pl>.

  Ta seznam bo vkljuèen v naslednje verzije tega spisa mini-HOWTO.
  Veèina zapisovalnikov CD-jev SCSI je podprta, novej¹e verzije
  programja za zapisovanje pa podpira celo zapisovalnike CD-jev vrste
  ATAPI.

  Èe va¹a strojna oprema ni podprta, lahko Linux vseeno uporabljate za
  kreiranje slik bodoèih CD-jev, vendar boste za njeno zapisovanje
  morali uporabiti programsko opremo za DOS. To mo¾nost boste
  izkoristili zato, ker veèina programske opreme za DOS ne podpira
  dolgih imen datotek, ki so na voljo v Linuxu.

  V tem primeru lahko izpustite razdelke, ki se nana¹ajo na strojno
  opremo (deli, ki opisujejo osnovne naprave SCSI in cdwrite/cdrecord).


  1.5.  Podprte "zmogljivosti"


  Trenutna programska oprema za zapisovanje CD-jev v Linuxu podpira
  naslednje osnovne izbire:

          Izbira           cdwrite-2.1                cdrecord-1.7
          --------------------------------------------------------
          podpora ATAPI    ne                         da
          veèstopenjsko    samo delno                 da
          zapisovanje
          RockRidge        da (mkisofs)               da (mkisofs)
          El Torito        da (mkisofs)               da (mkisofs)
          HFS              da (mkhybrid)              da (mkhybrid)
          Joliet           da (mkhybrid)              da (mkhybrid)

  RockRidge je raz¹iritev, ki omogoèa dalj¹a imena datotek in globljo
  strukturo imenikov. El Torito se lahko uporablja za tvorjenje zagon­
  skih (bootable) CD-jev. Za podrobnosti glede teh opcij si prosim pre­
  berite pripadajoèo dokumentacijo. HFS omogoèa, da CD-ROM bere tudi
  macintosh, kot da bi bil ta vsebina HFS. Joliet (med drugim) pretvori
  dolga imena datotek v nekaj variant za Windows (95, NT).

  Razdelek ,,Uporabni¹ka programska oprema za zapisovanje na CD-je``
  navaja, kje je omenjena programska oprema na voljo.


  1.6.  Po¹tni seznami


  Èe bi se radi prikljuèili razvojni skupini (z namenom da bi aktivno
  sodelovali), po¹ljite elektronsko sporoèilo na cdwrite-
  request@pixar.com v telo sporoèila pa vnesite besedo subscribe.


  1.7.  Dostopnost


  Zadnja razlièica tega dokumenta je vedno na voljo na
  <http://www.shop.de/~winni/linux/cdr/>.


  2.  Priprava Linuxa na zapisovanje CD-ROM-ov


  Pred novembrom 1997 programska oprema za Linux ni podpirala
  zapisovalnikov CD-jev vrste ATAPI. To se odra¾a tudi v trenutni
  verziji tega spisa, ki se osredotoèa na delo z napravami SCSI.

  Dobra novica je, da je delo z napravami ATAPI veliko la¾je in da boste
  ta HOWTO lahko uporabljali tudi, èe ste pozabili na "splo¹ne naprave
  SCSI". Da bi ugotovili, kako nastaviti naprave ATAPI, uporabite ukaz
  cdrecord -scanbus.

  Naslednje razlièice tega spisa bodo vsebovale veè podrobnosti o delu z
  zapisovalniki CD-jev vrste ATAPI.


  2.1.  Nastavitev strojne opreme


  Ugasnite raèunalnik, ga izklopite in prikljuèite zapisovalnik  CD-jev
  na vodilo SCSI.

  Preprièajte se, da so vodila SCSI ustrezno zaprta in izberite prost
  SCSI-ID za zapisovalnik. Èe niste popolnoma preprièani, preberite
  Linux SCSI-HOWTO. V primeru da ste popolnoma brez idej, povpra¹ajte
  izku¹ene uporabnike.

  Ponovno pri¾gite raèunalnik in preberite sporoèila, ki jih takoj po
  vkljuèitvi izpi¹e BIOS SCSI krmilnika. V primeru da ne prepozna va¹ega
  zapisovalnika, se vrnite na korak (b). Opaziti bi morali tudi
  sporoèilo z naslednjo obliko :-)


  2.2.  Opomba glede zapisovanja na CD-je v Linuxu


  V nasprotju z govoricami jedra Linux ni potrebno ponovno prevajati, da
  bi lahko zapisovali na CD-je. Èeprav datoteka drivers/scsi/scsi.c, ki
  je v izvorni kodi jedra, vsebuje vrstice

       case TYPE_WORM:
       case TYPE_ROM:
        SDpnt->writable = 0;

  to pomeni le, da na CD-je in WORM-e ni mo¾no zapisovati preko stan­
  dardnih naprav /dev/sda-/dev/sdh - kar pa je tudi dobro.

  Namesto s pomoèjo teh naprav, se zapisovanje na CD-je vr¹i preko tako
  imenovanih splo¹nih naprav SCSI, ki omogoèajo skoraj vse - celo
  zapisovanje na CD-je.


  2.3.  Ustvarjanje splo¹nih naprav


  V Linux SCSI-HOWTO je o napravah SCSI zapisano:

       Gonilnik za splo¹no napravo SCSI nudi vmesnik za po¹ilajnje
       ukazov za SCSI vsem napravam SCSI - diskom, trakom, CD-ROM-
       om, mehanizmom za izmenjavo medijev, itd.

  Ko govorimo o splo¹nih napravah kot o vmesnikih, hoèemo povedati, da
  poleg dostopa preko standardnih naprav, nudijo tudi alternativen naèin
  za dostop do strojne opreme vrste SCSI.

  Ta alternativni naèin je potreben zato, ker so standardne naprave
  oblikovane tako, da berejo podatkovne bloke z diska, traku ali CD-ROM-
  a. V primerjavi s tem je uporaba zapisovalnikov CD-jev (ali scannerja)
  bolj eksotièna, npr. potrebno je posredovati ukaze za pozicioniranje
  laserja. Da bi imeli èisto (in s tem tudi hitro) vgradnjo standardnih
  naprav, se morajo vse te eksotiène operacije izvajati preko splo¹nih
  naprav SCSI.

  Ker lahko preko splo¹nih naprav s strojno opremo SCSI poènemo skoraj
  vse, njihov namen ni fiksno doloèen - prav zaradi tega tudi ime
  "splo¹ne".

  Pojdite v imenik /dev in poi¹èite splo¹ne naprave SCSI; ukaz ls bi
  moral pokazati sga-sgh:

       bash> cd /dev
       bash> ls -l sg*
       crw-------    1    root    sys    21,    0 Jan    1    1970    sga
       crw-------    1    root    sys    21,    1 Jan    1    1970    sgb
       crw-------    1    root    sys    21,    2 Jan    1    1970    sgc
       crw-------    1    root    sys    21,    3 Jan    1    1970    sgd
       crw-------    1    root    sys    21,    4 Jan    1    1970    sge
       crw-------    1    root    sys    21,    5 Jan    1    1970    sgf
       crw-------    1    root    sys    21,    6 Jan    1    1970    sgg
       crw-------    1    root    sys    21,    7 Jan    1    1970    sgh

  V primeru da teh naprav-datotek nimate, jih lahko ustvarite z uporabo
  zapisa /dev/MAKEDEV:

       bash> cd /dev/
       bash> ./MAKEDEV sg

  Sedaj bi se morale naprave-datoteke prikazati.


  2.4.  Omogoèanje uporabe splo¹nih naprav SCSI in povratnih  naprav


  Jedro Linuxa potrebuje modul, ki mu omogoèa upravljanje s splo¹nimi
  napravami SCSI. Èe ima va¹e delujoèe jedro to opcijo, bi morala biti
  navedena v psevdo-datoteki /proc/devices:

    
      bash> cat /proc/devices
      Character devices:
       1 mem
       2 pty
       3 ttyp
       4 ttyp
       5 cua
       7 vcs
      21 sg         <----- oznaèuje "splo¹ne naprave SCSI"

      30 socksys

      Block devices:
       2 fd
       7 loop       <----- uporabljamo lahko celo povratne naprave
       8 sd
      11 sr         <----- oznaèuje "SCSI CD-ROM"


  Mogoèe boste morali za nalo¾itev modula v jedro uporabiti ukaze insmod
  sg, insmod loop ali insmod sr_mod.  Ko boste to storili, ponovno
  poskusite.

  Èe eden izmed njih ne uspe izvesti svoje funkcije, boste morali
  preoblikovati jedro in ga ponovno prevesti.

       bash> cd /usr/src/linux
       bash> make config

       [..]
       *
       * Additional Block Devices
       *
       Loopback device support (CONFIG_BLK_DEV_LOOP) [M/n/y/?] M

       [..]
       *
       * SCSI support
       *
       SCSI support (CONFIG_SCSI) [Y/m/n/?] Y
       *
       * SCSI support type (disk, tape, CD-ROM)
       *
       SCSI disk support (CONFIG_BLK_DEV_SD) [Y/m/n/?] Y
       SCSI tape support (CONFIG_CHR_DEV_ST) [M/n/y/?] M
       SCSI CD-ROM support (CONFIG_BLK_DEV_SR) [M/n/y/?] M
       SCSI generic support (CONFIG_CHR_DEV_SG) [M/n/y/?] M

       [..]
       ISO9660 cdrom filesystem (CONFIG_ISO9660_FS) [Y/m/n/?] M

  Opomba: izpustil sem vsa manj pomembna vpra¹anja.


  2.5.  Izgradnja in namestitev jedra


  V primeru da imate vpra¹anja, ki se nana¹ajo na naslov tega razdelka,
  predlagam, da si preberete Linux Kernel-HOWTO.  Nekaj dokumentacije o
  tem bi morala vsebovati tudi va¹a distribucija Linuxa.

  Namig: Medtem ko prevajate jedro, lahko nadaljujete s toèkami od 2.7
  do 2.9


  2.6.  Za uèinkovanje sprememb ponovno za¾enite raèunalnik


  Naj vas ne zgrabi panika, èe bo jedro Linuxa hitreje izpisovalo
  podatke, kot jih boste lahko vi brali; z ukazom dmesg lahko ponovno
  preberete vsaj inicializacijo naprav SCSI:

       scsi0 : NCR53c{7, 8}xx (rel 17)
       scsi : 1 host.
       scsi0 : target 0 accepting period 100ns offset 8 10.00MHz
       scsi0 : setting target 0 to period 100ns offset 8 10.00MHz

         Vendor: FUJITSO    Model: M1606S-512        Rev: 6226
         Type:   Direct-Access                       ANSI SCSI
       Detected scsi disk sda at scsi0, channel 0, id 0, lun 0
         Vendor: NEC        Model: CD-ROM DRIVE:84   Rev: 1.0a
         Type:   CD-ROM                              ANSI SCSI
       Detected scsi CD-ROM sr0 at scsi0, channel 0, id 4, lun 0

       scsi : detected 1 SCSI disk total.
       SCSI device sda: hdrw sector= 512 bytes. Sectors= 2131992

  Zgornje vrstice so samo del inicializacijskega sporoèila, ki daje
  informacije o zaznavanju fizièno prisotnih naprav SCSI.


  2.7.  Ustvarjanje povratnih naprav


  Pojdite v imenik /dev in poi¹èite povratne naprave.  Niè hudega, èe
  teh naprav nimate, je pa priporoèljivo (glej ,,Testiranje slike CD-
  jev``).  V primeru da te naprave ¾e obstajajo, bi moral ukaz ls
  prikazati loop0 - loop7:

       bash> cd /dev
       bash> ls -l loop*
       crw-------    1    root    sys    7,    0 Sep    23    17:15    loop0
       crw-------    1    root    sys    7,    1 Sep    23    17:15    loop1
       crw-------    1    root    sys    7,    2 Sep    23    17:15    loop2
       crw-------    1    root    sys    7,    3 Sep    23    17:15    loop3
       crw-------    1    root    sys    7,    4 Sep    23    17:15    loop4
       crw-------    1    root    sys    7,    5 Sep    23    17:15    loop5
       crw-------    1    root    sys    7,    6 Sep    23    17:15    loop6
       crw-------    1    root    sys    7,    7 Sep    23    17:15    loop7

  Èe teh naprav-datotek  nimate, jih ustvarite z uporabo skripte
  /dev/MAKEDEV:

       bash> cd /dev/
       bash> ./MAKEDEV loop

  Zadnji ukaz bo uèinkovit le v primeru, da imate v jedro vkljuèen loop-
  modul (o delu z moduli si preberite v ,,Omogoèanje uporabe splo¹nih
  naprav SCSI in povratnih naprav``).  Èe ismod loop ne pomaga, boste
  morali poèakati, da bo novo jedro pravilno name¹èeno (glej ,,Izgradnja
  in namestitev jedra``).


  2.8.  Uporabni¹ka programska oprema za zapisovanje na CD-je


  2.8.1.  Programi za ukazno vrstico

  Za tvorjenje prototipov CD-R-jev je potreben naslednji paket:

       <ftp://tsx-11.mnt.edu/pub/linux/packages/mkisofs/> (mkisofs)
       <ftp://ftp.ge.ucl.ac.uk/pub/mkhfs> (mkhybrid)

  V odvisnosti od modela va¹ega zapisovalnika CD-jev (glej ,,Termi­
  nologija...Laserje na maksimalno moè...Ogenj!``)  je za zapisovanje
  prototipov CD-R-jev potrebna naslednja programska oprema:

       <ftp://ftp.fokus.gmd.de/pub/unix/cdrecord/> (cdrecord)
       <ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/units/disk-management/>
       (cdwrite)

  Prosim, da uporabite najbli¾ji zrcalni stre¾nik teh dveh stre¾nikov
  FTP, ali pa si programe priskrbite na CD-ju.

  Preprièajte se, da imate program cdwrite razlièice 2.0 ali novej¹e.
  Nobena starej¹a, ¹e posebej pa ne beta-razlièica, ne bo pravilno
  delovala! Ne upo¹tevajte man strani (starej¹ih) razlièic programa
  mkisofts, kjer je navedeno, da potrebujete program cdwrite razlièice
  1.5.

  Informacije o prenosu programa cdwrite na operacijska sistema Irix in
  AIX najdete na:

       <http://lidar.ssec.wisc.edu/-forrest/>

  Èe uporabljate jedro, ki je starej¹e od razlièice 2.0.31, boste ver­
  jetno ponovno prevedli mkisofts in se tako izognili napaki v kodi
  datoteènega sistema za Linux.

  Distribucija Debian nudi popravke za razlièico 1.05 programa mkisoft
  (deloval bi tudi za razlièico 1.11), ki doda stikalo '-K' (glej
  ,,Ustvarjanje datoteènega sistema iso9660``); dobite jo lahko na

       <ftp://ftp.debian.org/pub/debian/bo/source/oth­
       erosfs/mkisofts_1.11-1.diff.gz>

  Ta popravek je nujen samo v primeru, èe ¾elite sliko CD-ja povezati
  preko povratne naprave (glej ,,Testiranje slike CD-jev``).


  2.8.2.  Grafièni uporabni¹ki vmesnik (ni obvezen)

  X-CD-Roast je program, zasnovan popolnoma za X,  za zapisovanje na CD-
  je in je naslednik programa cdwtools-0.93. Najdete ga na

       <http://www.fh-muenchen.de/home/ze/rz/services/pro­
       jects/xcdroast/e_overview.html>

  Trenutna razlièica programa X-CD-Roast je osnovana na popravljeni
  razlièici programa cdwrite-2.0 in zaradi tega vsebuje enake izbire
  (glej ,,Podprti zapisovalniki CD-jev``). Naslednje razlièice bodo
  mogoèe osnovane na alternativni programski opremi cdwrite.

  3.  Ko je za¾gal svoje CD-je s klasiko, je imperator Neron dejal (64
  n.¹. popolnoma napak je razumel): "Tudi ko bo¹ gorel in se spreminjal
  v dim, ne bom nehal igrati."

  Ponavadi se zapisovanje na CD-je v Linuxu izvaja v dveh korakih:

  *  zapakiranje ¾elene programske opreme v eno veliko datoteko s
     pomoèjo programa mkisofs/mkhybrid

  *  zapisovanje te velike datoteke na CD-R s pomoèjo programa cdwrite
     ali cdrecord.

     Ta dva koraka je s pomoèjo cevovoda mo¾no tudi zdru¾iti, vendar se
     zaradi nezanesljivosti to ne uporablja.


  3.1.  Doloèevanje, na katero splo¹no napravo tipa SCSI je prikljuèen
  zapisovalnik


  Opozorilo: trenutna shema za naslavljanje naprav SCSI v Linuxu je po
  nepotrebnem zapletena in premalo zanesljiva. Dejstvo, da je v tem
  spisu podrobneje opisana, ne pomeni, da jo odobravam. Ljudje, ki imajo
  zapisovalnike CD-jev vrste ATAPI, naj za zaznavanje prave naprave
  preizkusijo "cdrecord -scanbus" in preskoèijo nadaljevanje tega
  poglavja.

  Èe ste sledili korakom v drugem razdelku, bi moral biti va¹ sistem
  usposobljen za zapisovanje na CD-je. To poglavje lahko uporabite za
  preverjanje nastavitev, ali vse deluje tako, kot bi moralo.

  Uporabite ukaz dmesg. Izpisati bi se morala sporoèila jedra Linuxa,
  vkljuèno s tistimi med zagonom raèunalnika (omejitev: samo zadnjih
  200), ki vsebujejo nekaj informacij o zapisovalnikih CD-jev
  prikljuèenih na vodila SCSI.

  Preprost primer:

         Vendor: YAMAHA MOdel: CDR100    Rev: 1.11
         Type:   WORM                    ANSI SCSI revision: 02
       Detected scsi CD-ROM sr1 at scsi0, channel 0, id 3, lun 0

  Ta raèunalnik ima prikljuèene ¹tiri naprave SCSI (tega iz primera ne
  morete razbrati, zato vam povem) s SCSI ID-ji od 0 do 3. Zapisovalnik
  je èetrta fizièno prisotna naprava SCSI in zaradi tega je prikljuèena
  na /dev/sgd (èetrta splo¹na naprava SCSI se ob ¹tetju zaène s èrko a).
  V tem primeru bi z ukazom

       cdwrite --eject --device /dev/sgd

  odprli pogon in s tem preverili, èe je vse pravilno nastavljeno.

  Zahtevnej¹i primer:

       scsi0 : AdvanSys SCSI 1.5: ISA (240 CDB)
       scsi1 : Adaptec 1542
       scsi : 2 hosts.
        Vendor: HP    Model: C4324/C4325    Rev: 1.20
        Type:   CD-ROM                      ANSI SCSI revision: 02
       Detected scsi CD-ROM sr0 at scsi0, channel 0, id 2, lun 0

        Vendor: IBM   Model: DPES-31080     Rev: S31Q
        Type:   Direct-Access               ANSI SCSI revision: 02
       Detected scsi disc sda at scsi1, channel 0, id 0, lun 0

       scsi : detected 1 SCSI cdrom 1 SCSI disk total.
       SCSI device sda: hdwr sector= 512 bytes.

  V tem primeru dva krmilnika SCSI gostita vsak po eno napravo SCSI.
  Kak¹na potrata (sposobni so gostiti do 7 naprav hkrati). To ni moja
  nastavitev, zato prenehajte spra¹evati ali imam res preveè denarja...
  Kakor koli ¾e, prikazan primer slu¾i svojemu namenu. :-)

  V zgornjem primeru ima zapisovalnik CD-jev SCSI-ID 2, vendar je
  povezan s prvim splo¹nim SCSI-pogonom /dev/sga, ker je to prva fizièno
  prisotna naprava SCSI, ki jo je Linux zaznal. Upam, da je iz tega
  primera razvidno, da SCSI-ID naprave nima nobene zveze s povezano
  splo¹no napravo.

  Odprti ostaneta ¹e dve vpra¹anji: kaj se zgodi, èe izberete napaèno
  napravo? Èe niste podali niti stikala "--<MANUFACTURER>" niti zapisali
  nobenega podatka na napravo, se ponavadi izpi¹e opozorilno sporoèilo,
  vendar se ne zgodi niè hudega:

       bash> cdwrite --eject --device /dev/sgb

       Unknown CD-Writer; if this model is compatible with any
       suported type, please use the appropriate command line
       flag.

       Manufacturer:    IBM
       Model:           DPES-31080
       Revision:        S31Q

  V tem primeru je naprava /dev/sbg trdi disk vrste SCSI (IBM-ov).

  V primeru da zapi¹ete podatke na napaèno napravo, boste prepisali
  njegovo izvorno vsebino in verjetno  nepopravljivo po¹kodovali sistem.
  Bodite torej previdni, meni se je to po nesreèi ¾e zgodilo.


  3.2.  Zbiranje programske opreme


  Ponavadi to traja dlje, kot bi èlovek prièakoval. Ne pozabite, da
  manjkajoèih datotek ne morete dodati, ko je CD enkrat zapisan. :-)

  Prav tako ne pozabite, da se za shranjevanje informacij datoteènega
  sistema iso9660 porabi doloèena kolièina prostora (ponavadi nekaj MB).


  3.3.  Shranjevanje podatkov na CD


  Izraz iso9660 se nana¹a na zapis v katerem so podatki na CD-ju
  organizirani. Èe smo bolj natanèni: na CD-ju je datoteèni sistem.

  Seveda izgled podatkov, shranjenih v tem zapisu, jedro Linuxa prav
  tako poenoti kot vse ostale datoteène sisteme. Torej, èe pove¾ete CD v
  datoteèno strukturo, njegovih datotek ne boste razloèili od ostalih
  (mehanizem za poenotenje izgleda datotek se imenuje navidezni
  datoteèni sistem, na kratko VFS.)

  Zmogljivosti datoteènega sistema iso9660 niso tako obse¾ne kot
  datoteènega sistema extended-2, ki ga Linux obièajno uporablja. Po
  drugi strani pa lahko CD zapi¹ete samo enkrat in nekatere zmogljivosti
  tako ali tako nimajo smisla. Omejitve datoteènega sistema iso9660 so:

  *  dovoljeno je samo 8 stopenj podimenikov (¹teto od zgornje stopnje
     imenikov na CD-ju). Za poveèanje tega ¹tevila uporabite RockRidge.

  *  maksimalna dol¾ina imena datotek: 32 znakov

  *  kapaciteta 650 MB


  3.4.  Ustvarjanje datoteènega sistema iso9660


  Preden lahko doloèen medij (npr. disketo, trdi disk ali CD) uporabite,
  mu je treba priskrbeti datoteèni sistem (v DOS-u je to opravilo
  poznano pod imenom formatiranje). Ta datoteèni sistem je odgovoren za
  organizacijo in vgradnjo datotek, ki jih ¾elite shraniti na medij.

  Torej, na zapisljiv CD lahko zapi¹emo samo enkrat in èe bi nanj
  zapisali prazen datoteèni sistem, bi ga sicer formatirali - ampak bi
  ostal za vedno prazen. :-)

  Potemtakem rabimo orodje, ki bo med kopiranjem podatkov na CD
  ustvarilo datoteèni sistem. To orodje se imenuje mkisofs. Preprost
  primer uporabe izgleda nekako takole:

       mkisofs -r   -o cd_slika         osebna_zbirka/
                    '----------'       '--------------'
                         |                    |
                  zapi¹i izhod na    vzami imenik kot vhod

  Stikalo '-r' nastavi dovoljenja vseh datotek tako, da so dostopne vsem
  in omogoèi raz¹iritev RockRidge. To kar vsi uporabniki obièajno
  ¾elimo. Uporaba tega stikala je priporoèljiva vse dokler se zavedate,
  kaj poènete (namig: brez stikaka '-r' bi dobila toèka priklopa enako
  dovoljenje, kot ga ima privatna_zbirka!).

  Èe uporabljate jedro Linuxa, ki je starej¹e od razlièice 2.0.31, boste
  morali dodati ¹e stikalo '-K', ki odpravi napake v kodi datoteènega
  sistema. Za to potrebujete popravljeno razlièico programa mkisofs.  To
  stikalo je enakovredno stikalu '-P' v programu cdwrite.  Prosim, da si
  preberete priroènik programa mkisofs. Uporabnikom novej¹ih razliØic
  Linuxa se ni potrebno ukvarjati s temi te¾avami.

  Program mkisofs bo posku¹al vse datoteène sisteme prevesti v zapis
  8.3, ki ga uporablja DOS in s tem zagotoviti maksimalno mo¾no
  zdru¾ljivost. V primeru sporov glede imen (razliène datoteke imajo
  enako ime 8.3), se v imenih datotek uporabijo ¹tevilke, informacije o
  izbrani datoteki pa se izpi¹ejo preko STDERR (obièajno na zaslon).
  BREZ PANIKE:

       V Linuxu teh imen datotek 8.3 nikoli ne boste videli, ker
       Linux uporablja raz¹iritev RockRidge, ki vsebuje izvorne
       informacije o datotekah (dovoljenja, imena datotek, itd.).

  Verjetno ste se vpra¹ali, zakaj se izhod programa mkisofs ne po¹lje
  neposredno na zapisovalno napravo. Za to obstajata dva razloga:

  *  mkisofs ne zna upravljati z zapisovalniki CD-jev (glej razdelek
     ,,Ustvarjanje splo¹nih naprav``)

  *  zapisovanje ne bi bilo zanesljivo (glej razdelek ,,Pogosto
     zastavljena vpra¹anja z odgovori``).

     Ker èasovno usklajevanje zapisovalnika CD-jev predstavlja kritièno
     toèko, podatkov ne zapisujemo neposredno iz programa mkisofs (ne
     pozabite, da Linux ni operacijski sistem, ki deluje v realnem èasu
     in so stvari lahko slabo èasovno usklajene). Zaradi tega je
     priporoèljivo, da izhod programa mkisofs shranite v loèeno datoteko
     na trdem disku. Ta datoteka je potem 1:1-slika bodoèega CD-ja in se
     dejansko zapi¹e na CD s pomoèjo orodja cdwrite v drugem koraku.

  1:1-slika se shrani v veliki datoteki, torej potrebujete enako
  kolièino prostora na disku, kolikor ga zaseda zbrana programska
  oprema. To pa je slaba stran.

  V te namene bi lahko ustvarili dodatno particijo in sliko zapisovali
  vanjo, namesto v imenik. Jaz bi glasoval proti tak¹ni strategiji,
  kajti èe zapi¹ete na napaèno particijo (zaradi tipkarske napake),
  lahko izgubite celoten sistem Linux. Je pa tudi zapravljen prostor,
  kajti slika CD-ja predstavlja zaèasne podatke, ki jih lahko po
  zapisovanu izbri¹ete.


  3.5.  Testiranje slike CD-jev


  Linux ima to sposobnost, da v njem lahko priklopite imenike, kot da bi
  bili diskovne particije. To lastnost lahko s pridom uporabite pri
  preverjanju, ali je imeni¹ki izgled slike CD-ja dober. Za priklop prej
  ustvarjene cd_slike v imenik /cdrom, uporabite ukaz

       mount -t iso9660 -o ro,loop=/dev/loop0 cd_slika /cdrom

  Sedaj lahko preverite, èe datoteke v /cdrom - izgledajo natanko tako,
  kot da bi bile na CD-ju. Za prekinitev povezave slike CD-ja uporabite
  umount /cdrom. Opozorilo: èe niste uporabili stikala '-K' v mkisofs,
  potem zadnje datoteke na /cdrom mogoèe ne bo mo¾no popolnoma prebrati.

  Opomba:

       Nekatere stare razlièice programa mount niso sposobne dela s
       povratnimi napravami. Èe imate tak¹no verzijo, vam svetujem,
       da nadgradite Linux sistem.

       ©tevilni ljudje so ¾e predlagali, da bi v ta spis vnesel
       tudi informacije, kje dobiti najnovej¹o razlièico programa
       mount.  To vedno odloèno zavrnem. Èe va¹a distribucija
       Linuxa vsebuje star program mount, javite to kot napako. Èe
       va¹e distribucije Linuxa ni mogoèe enostavno nadgraditi,
       javite to kot napako.

       V primeru da bi vkljuèil vse informacije, ki so potrebne za
       odpravo napak slabo zgrajenih distribucij Linuxa, bi bil
       tale mini-HOWTO mnogo bolj obse¾en in te¾je razumljiv.

  3.6.  Nasveti o praznih zapisljivih CD-jih

  Nem¹ka raèunalni¹ka revija "c't" v novembrski izdaji 1996 vsebuje
  seznam nasvetov glede praznih CD-jev:

  *  "no-name" diski so ponavadi slab¹e kvalitete in jih raje ne
     uporabljajte

  *  èe je zapisljiv CD pokvarjen, to ponavadi velja tudi za celo serijo
     (èe ste jih kupili veè naenkrat); mogoèe boste imeli sreèo in boste
     lahko uporabljali vsaj prvih 500 MB tak¹nih CD-jev...

  *  pred zapisovanjem se ne dotikajte svetlikajoèih povr¹in CD-jev


  3.7.  Zapisovanje slike CD-ja na CD


  Skoraj smo ¾e gotovi. Preden vam povem ¹e zadnji ukaz, naj vas
  opozorim, da imajo zapisovalniki CD-jev majhne predpomnilnike in zato
  se prenos podatkov ne sme prekiniti. Èe se med procesom zapisovanja
  slike CD-ja prenos podatkov prekine, bo posledica tega pokvarjen CD.

  Da procesa ne bo moglo niè prekiniti, s sistema vrzite vse uporabnike
  in izklopite mre¾ni kabel... Da bi to lahko storili, boste morali
  imeti pravi odnos - preberite Podli operater iz pekla (Bastard
  operator from hell). ;-)

  Ko boste psihièno pripravljeni, se oblecite v èrna oblaèila, pomno¾ite
  SCSI-ID zapisovalnika CD-ja z njegovim SCSI-revision in pri¾gite
  èimveè sveè. Izgovorite dva verza ASR-FAQ in na koncu vnesite

       cdwrite --device /dev/sgd cd_slika

  ali

       cdrecord -v speed=2 dev=4, 0 cd_slika

  odvisno od tega, kateri program ¾elite uporabiti. Seveda morate device
  nadomestiti s svojo napravo SCSI, na katero je prikljuèen va¹ zapiso­
  valnik.

  Ne pozabite, da noben zapisovalnik ne more ponovno namestiti laserja
  in nadaljevati z zapisovanjem na tistem mestu, kjer je bil prekinjen.
  Zaradi tega se lahko CD pokvari ¾e zaradi moènej¹ih vibracij.


  3.8.  Èe gre kaj narobe...


  ...


  4.  Pogosto zastavljena vpra¹anja z odgovori


  4.1.  "Kako obèutljiv je proces zapisovanja?"


  Odgovor: To je odvisno od va¹ega zapisovalnika. Moderni zapisovalniki
  imajo 1 MB predpomnilnika in lahko zdr¾ijo od 1 do 2 sekundi brez
  podatkov. Preberite priroènik ali vpra¹ajte proizvajalca, èe bi radi
  izvedeli podrobnosti.

  Ne glede na velikost predpomnilnika, boste morali zagotoviti
  konstanten pretok podatkov 300 kB/s ali 600 kB/s na dalj¹e èasovno
  obdobje.

  Aktivno delovanje diska, kot je npr. posodabljanje lokalne baze
  podatkov, zmanj¹a maksimalno stopnjo prenosa, kar bo zagotovo
  pokvarilo CD; pred zapisovanjem na CD se raje preprièajte, da tak¹nih
  procesov med zapisovanjem ne bo spro¾il cron, at ali anacron.

  Po drugi starni pa so nekateri ljudje med prevajanjem jedra brez te¾av
  "zapekli" CD. Seveda za tak¹ne poskuse potrebujete hitre raèunalnike.


  4.2.  Ali razdrobljenost slabo vpliva na pretok?"


  Razdrobljenost je ponavadi tako nizka, da ne vpliva na pretok.

  Èe niste preprièani, preglejte sporoèila, ki se izpi¹ejo med zagonom
  Linuxa. Stopnja razdrobljenosti se izpi¹e med preverjanjem datoteènih
  sistemov. To vrednost lahko poi¹èete tudi z uporabo zelo nevarnega
  ukaza

       bash> e2fsck -n /dev/sda5        # '-n' je pomemben!
       [stuff deleted - ignore any errors]
       /dev/sda5: 73/12288 files (12.3% non-contiguous)

  V tem primeru se zdi, da je stopnja razdrobljenosti zelo visoka - ven­
  dar je na tem datoteènem sistemu (ki se uporablja kot /tmp) samo 73
  zelo majhnih datotek, zato ni razloga za preplah.


  4.3.  "Ali je mo¾no shraniti sliko CD-ja na UMSDOS datoteèni sistem?"


  Da. Edini sistem s katerega zapisovanje na CD-je ni zanesljivo, ker ni
  dovolj hiter je omre¾ni datoteèni sistem (NFS - network filesystem).

  Sam za deljenje prostora na disku med Linux-om in DOS/Win na PC-ju
  (486/66) namenjenemu zapisovanju na CD-je uporabljam UMSDOS.


  4.4.  "Ali je mo¾no odpraviti omejitve iso9660?"


  Da. Na CD lahko shranite kateri koli datoteèni sistem, vendar CD-ja ne
  boste mogli uporabljati v nobenem drugem operacijskem sistemu.

  Tukaj je navodilo:

  *  Ustvarite prazno datoteko velikosti 650MB

       dd if=/dev/zero of="prazna_datoteka" bs=1024k count=650

  *  Na tej datoteki ustvarite datoteèni sistem extended-2

       bash> /sbin/mke2fs prazna_datoteka
       prazna_datoteka is not a block special device.
       Proceed anyway? (y, n) y

  *  Pove¾ite to prazno datoteko preko povratnih naprav

       mount -t ext2 -o loop=/dev/loop1 prazna_datoteka /mnt

  *  Prekopirajte datoteke na /mnt in potem prekinite povezavo (umount)

  *  Na prazna_datoteka (ki ni veè prazna) uporabite cdwrite ali
     cdrecord, kot da bi bila iso9660 slika.

  Èe bi radi naredili vnos v /etc/fstab za tak¹en CD, onemogoèite
  njegovo preverjanje, npr.:

       /dev/cdrom /cdrom ext2 defaults, ro 0 0

  Prva nièla pomeni "ne vkljuèi ga v odlagali¹èa", druga  (=pomembna)
  pomeni "na zaèetku ne i¹èi napak" (fsck ne bo iskal napak na CD-ju).


  4.5.  "Kako brati in zapisovati glasbene CD-je?"


  Priskrbite si paketa "cdda2wav" in "sox", ki sta na voljo na sunsite
  in njegovih zrcalnih stre¾nikih:

   <ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/apps/sound/cdrom/cdda2wav0.71.src.tar.gz>

   <ftp://sunste.unc.edu/pub/Linux/apps/sound/convert/sox-11gamacb3.tar.gz>

  Program cdda2wav vam omogoèa zajetje doloèenega intervala (ali celega
  posnetka) z glasbenega CD-ja in ga pretvori v .wav datoteko. Program
  sox pretvori wav-datoteke nazaj v (audio-CD) cdda-format, da jih je
  mo¾no s pomoèjo programa cdwrite zapisati na CD-R.


  4.6.  "Kako po zagonu poiskati naprave vrste SCSI?"


  Datoteka drivers/scsi/scsi.c vsebuje informacije

  /*
   * Usage: echo "scsi add-single-device 0 1 2 3" >/proc/scsi/scsi
   * with "0 1 2 3" replaced by your "Host Channel Id Lun".
   * Consider this feature BETA.
   *    CAUTION: This is not for hotplugging your peripherals. AS
   *    SCSI was not designed for this you could damage your
   *    hardware !
   * However perhaps it is legal to switch on an
   * already connected device. It is perhaps not
   * guaranteed this device doesn't corruot an ongoing data transfer.
   */


  4.7.  "Ali je mo¾no narediti 1:1 kopijo CD-ja?"


  Da, vendar se morate zavedati dejstva, da lahko vsaka napaka med
  branjem originala (zaradi prahu ali prask) povzroèi okvaro na kopiji.

  Prvi primer: imate zapisovalnik CD-jev in loèen pogon CD-ROM. Z
  uporabo ukaza

       cdwrite -v -D /dev/sgc --pad -b $(isosize /dev/scd0) /dev/scd0

  ali

       cdrecord -v dev=3, 0 speed=2 -isosize /dev/scd0

  berete podatkovni pretok s pogona CD-ROM, ki je prikljuèen kot
  /dev/scd0 in ga zapisujete neposredno preko /dev/sgc na CD-R.

  Drugi primer: nimate loèenega pogona CD-ROM. V tem primeru boste za
  branje CD-ROM-a morali uporabiti zapisovalnik.

       dd if=/dev/scd0 of=cdimage bs=1c count='isosize /dev/scd0/

  Ta ukaz je enakovreden rezultatu mkisofs, torej boste morali nadalje­
  vati, kot je opisano v 3. poglavju. Ta metoda ne bo delovala za glas­
  bene CD-je!


  4.8.  "Ali lahko Linux bere CD-je z zapisom Joliet?"


  Da, vendar boste morali popraviti in ponovno prevesti jedro. Veè
  informacije boste na¹li na:

       <http://www-plateau.cs.berkeley.edu/peo­
       ple/chaffe/joliet.html>


  4.9.  "Kako lahko berem/pove¾em CD-ROM-e z zapisovalnikom CD-jev?"


  Prav tako, kot to storite z obièajnim pogonom CD-ROM. Tu ni nobenih
  trikov. Ne pozabite, da je potrebno za branje CD-jev uporabiti naprave
  scd (SCSI CD-ROM). Primer vnosa za /etc/fstab:

       /dev/scd0 /cdrom iso9660 ro,user,noauto 0 0


  5.  Iskanje in odpravljanje problemov


  5.1.  Ne deluje: v Linuxu


  Najprej preverite ali zapisvalnik deluje v drugih operacijskih
  sistemih.  Konkretno:

  *  ali krmilnik prepozna zapisovalnik kot SCSI napravo?

  *  ali programska oprema zazna zapisovalnik?

  *  ali je mo¾no "zapeèi" CD s prilo¾eno programsko opremo?

     Èe "ne deluje" niti v drugih operacijskih sistemih, imate konflikte
     z drugo strojno opremo ali okvajeno strojno opremo.


  5.2.  Ne deluje: v DOS-u in sorodnih operacijskih sistemih


  Poskusite uporabiti Linux. Namestitev in nastavitev naprav SCSI v DOS-
  u je pravi pekel. Linux je preveè zapleten? Ha!


  5.3.  Napake SCSI med procesom zapisovanja


  Te napake najpogosteje nastanejo zaradi:

  *  manjkajoèa napaèno-/nepovezano izbira na vodilih SCSI

  *  premalo hlajena strojna oprema

  *  okvara strojne opreme (to bi morali zaznati ¾e v ,,Ne deluje: v
     Linuxu``)

     Zaradi razliènih okoli¹èin se naprave SCSI nepravilno pove¾ejo ali
     prekinejo povezavo z vodili SCSI. Èe ta izbira ni na voljo
     (preverite parametre krmilnika in jedra), lahko pride med procesom
     zapisovanja do okvar na nekaterih zapisovalnikih.

  NCR 53c7, 8xx ima glede na privzeto vrednost to izbiro izkljuèeno,
  zaradi tega jo najprej preverite:

       NCR53c7, 8xx SCSI support                  [N/y/m/)] y
           always negotiate synchronous transfers [N/y/?] (NEW)n
           allow FAST-SCSI [10MHz]                [N/y/?] (NEW)y
           allow DISCONNECT                       [N/y/?] (NEW)y


  6.  Zasluge


     Andreas Erdmann <erdmann@zpr.ini-koeln.de>
        priskrbel primer z YAMAHA zapisovalnikom

     Art Stone <stone@math.ubc.ca>
        je imel zamisel, da bi zapisal ne-iso9660 datoteène sisteme na
        CD

     Bartosz Maruszewski <B.Maruszewski@zsmeie.torun.pl>
        opozoril na pravopisne napake

     Bernhard Gubanka <beg@ipp-garching.mpg.de>
        opazil potrebo po zadnji verziji programa mount za uporabo
        povratnih naprav

     Brian H. Toby
        izpilil delo

     Bruce Perens <bruce@pixar.com>
        posredoval informacije o cdwrite-po¹tnem seznamu

     Dale Scheetz <dwarf@polaris.net>
        pomagal pri izbolj¹avi razdelka o ustvarjanju cd slike URL
        mkhybrid orodja

     Edwin H. Kribbs
        posredoval informacijo, da '-K' zahteva popravek v mkisofs

     Gerald C Snyder <gcsnyd@loop.com>
        preiskusil zapisovanje ext2 CD-ROM-a (glej ,,Ali je mo¾no
        odpraviti omejitve iso9660?``)

     Ingo Fischenisch <ingo@mi-uni-koeln.de>
        priskrbel primer z dvema krmilnikoma, ki gostita dve napravi

     Janne Himanka <shem@oyt.oulu.fi>
        opozoril, da je potrebno za branje Joliet CD-jev popraviti jedro

     Joerg Schilling <schilling@fokus.gmd.de>
        informacije o cdrecord

     Jos van Geffen <jos@tnj.phys.tue.ln>
        opazil problem v 4.9

     Markus Dickebohm <m.dickebohm@uni-koeln.de>

     Pierre Pfister <pp@uplift.fr>
        pomagal pri razvoju navodila za 1:1 kopije

     Rick Cochran <rickVmsc.cornell.edu>
        namig o napaèno-/nepovezano opciji onemogoèeni glede na privzeto
        vrednost v ncr pogonu

     Stephan Noy <stnoy@mi.uni-koeln.de>
        informacije in izku¹nje o zapisovanju glasbenih CD-jev

     Stephen Harris <sweh@mnp.com>
        predlagal uporabo okvarjenih CD-jev kot podstavke za pijaèo

     Volker Kuhlmann <kuhlmav@elec.canterbury.ac.nz>
        opazil, da paket "cdwrite" ne vsebuje programa mkisofs

  Konec Linux CD-Writing mini-HOWTO