Z DOS/Windows na Linux
  Guido Gonzato, ggonza@itin.it
  v1.3.5, 31. avgust 2000

  Ta HOWTO je posveèen vsem bodoèim biv¹im uporabnikom sistemov DOS in
  Windows, ki so se odloèili za prehod na Linux, prost Unixu podoben
  operacijski sistem. Ta spis naj bi bralcu pomagal prestaviti svoje
  znanje sistemov DOS in Windows v novo okolje, kot tudi ponudil nasvete
  glede izmenjave datotek in virov med enim in drugim operacijskim
  sistemom.
  ______________________________________________________________________


  Kazalo


  1. Uvod

     1.1 Je Linux prava stvar za vas?
     1.2 Je. Povejte mi veè o njem!
        1.2.1 Uvodni pojmi
        1.2.2 Kako do pomoèi
     1.3 Dogovori

  2. Za nestrpne

  3. Predstavljamo vam Bash

  4. Datoteke in programi

     4.1 Datoteke: uvodni pojmi
     4.2 Simbolne povezave
     4.3 Dovolilnice in lastni¹tvo nad datotekami
     4.4 Datoteke: primerjava ukazov
        4.4.1 Zgledi
     4.5 Poganjanje programov: veèopravilnost in seanse
     4.6 Poganjanje programov na drugih raèunalnikih

  5. Imeniki

     5.1 Imeniki: pripravljalni pojmi
     5.2 Imeniki in dovolilnice
     5.3 Imeniki: vzporedba ukazov
        5.3.1 Zgledi

  6. Disketniki, diski in podobno

     6.1 Delo z enotami po dosovsko
     6.2 Delo z enotami v duhu Unixa
     6.3 Varnostne kopije

  7. Kaj pa okna?

  8. Ukrojitev sistema

     8.1 Sistemske inicializacijske datoteke
     8.2 Programske inicializacijske datoteke

  9. Osnove povezave v omre¾ja

  10. Kanèek programiranja

     10.1 Skripte: datoteke .BAT na steroidih
     10.2 C za vas
     10.3 Programiranje v oknih X
        10.3.1 Programiranje za veè strojnih okolij

  11. Preostali 1%

     11.1 Poganjanje programov za DOS/Windows
     11.2 Arhiviranje datotek: tar in gzip
     11.3 Name¹èanje dodatnih programov
     11.4 Nasveti brez katerih ne gre
     11.5 Kje najdemo programe
     11.6 Sladkorèki
     11.7 Trening Unixa v DOS
     11.8 Pripone imen datotek in programi, ki jih uporabljajo
     11.9 Pretvorba datotek
     11.10 Prosti pisarni¹ki paketi

  12. Konec, za zdaj

     12.1 Copyright
     12.2 Pravni poduk


  ______________________________________________________________________

  1.  Uvod


  1.1.  Je Linux prava stvar za vas?

  Zaènimo s politièno pravovernim uvodom. Èeprav v spisu vseskozi
  uporabljamo izraz Linux, z njim mislimo operacijski sistem GNU/Linux.
  Spis na naslovu  <http://www.lugos.si/linux/linux-in-gnu.html> razlo¾i
  razliko med enim in drugim.

  Bi tudi vi radi pre¹li z okolja DOS/Windows na Linux? Dobra zamisel:
  Linux je tehnièno superioren glede na DOS, Windows 95 in celo glede na
  Windows NT. Ampak pazite: èe niste iz prave zvrsti uporabnikov, morda
  za vas ne bo uporaben. V naslednjih toèkah bomo na¹teli razlike med
  sistemi DOS/Windows in Linux:


  *  Na DOS in Windows teèe Microsoft Office in veliko igric; sistem je
     enostaven za namestitev in nastavitev; je razvpit po svoji
     nestabilnosti; ni najhitrej¹i; pogosto zmrzne.

  *  Na Linuxu teèe StarOffice, precej tehniènega programja, malo igric;
     namestitev in nastavitev je lahko problematièna; je zelo stabilen;
     je hiter; zmrzne zelo poredko.

  Na vas je, da se odloèite, kaj potrebujete. Na kratko: Linux ponuja
  veè moèi, vendar traja nekaj èasa, da se ga nauèite uporabljati. Èe
  veèinoma uporabljate komercialno programje, ali pa ne ¾elite
  izgubljati èasa z uèenjem novih ukazov in konceptov, verjetno ni za
  vas. Zavedajte se, da mnogi novopeèeni uporabniki odnehajo zaradi
  zaèetnih te¾av.

  Dela se sicer na tem, da bi bil Linux enostavnej¹i za uporabo, vseeno
  pa ne prièakujte, da ga boste obvladali, ne da bi prebrali veliko
  dokumentacije in ga vsaj nekaj mesecev uporabljali. Linux vam ne bo
  dal takoj¹njih rezultatov. Navzlic tem opozorilom pa vam stoodstotno
  zagotavljam, da ste, èe ste le pravi tip uporabnice ali uporabnika, v
  Linuxu na¹li svojo raèunalni¹ko Nirvano, in da ne boste nikoli veè
  hoteli iti nazaj na DOS ali Windows. In mimogrede: Linux ter DOS in
  Windows lahko mirno sobivajo na istem stroju.

  Predpogoji za uporabo tega spisa: predpostavili bomo, da

  *  poznate osnovne ukaze in pojme okolja DOS

  *  je Linux, po mo¾nosti skupaj z X Window System, ¾e pravilno
     name¹èen na va¹em osebnem raèunalniku

  *  je va¹a ukazna lupina v Linuxu (ekvivalent COMMAND.COM) bash.

  Èe ni poudarjeno drugaèe, se vse informacije v tem spisu nana¹ajo na
  slabi stari DOS. Tu in tam se najde kak¹na informacija o Windows,
  védite pa, da sta Windows in Linux popolnoma razlièna pojma, za
  razliko od okolja DOS, ki je, resda uborna, paralela Unixu. Prosim,
  razumite tudi, da ta spis ni ne celovit uvod v Linux, niti priroènik
  za njegovo nastavitev.

  Najnovej¹o izdajo tega spisa najdete na naslovu
  <http://www.linuxdoc.org>.


  1.2.  Je. Povejte mi veè o njem!

  Na svoj raèunalnik ste namestili Linux in vse potrebne programe.
  Ustvarili ste svoj uporabni¹ki raèun (èe ga ¹e niste, napravite to
  takoj z ukazom adduser), in Linux lepo teèe. Ravnokar ste vnesli svoje
  uporabni¹ko ime in geslo, in zdaj ste se zazrli v zaslon z mislijo:
  ,,No, kaj pa zdaj?``

  Ne obupujte. Skoraj ste ¾e pripravljeni, da boste poèeli vse stvari,
  ki ste jih poèeli v okolju DOS/Windows, in ¹e mnogo veè. Pod prej¹njim
  okoljem ste verjetno poèeli naslednje stvari:


  *  poganjali ste programe; ustvarjali, prepisovali, pregledovali,
     brisali, tiskali in preimenovali datoteke

  *  z ukazi CD, MD, RD in DIR ste se premikali po va¹ih imenikih,
     ustvarjali nove, jih brisali, in izpisovali njihovo vsebino

  *  formatirali ste diskete in prepisovali datoteke z njih na disk in
     nazaj

  *  okolje ste si prikrojili po svoje

  *  surfali ste po internetu

  *  pisali ste datoteke .BAT in programirali v svojem najljub¹em
     programskem jeziku

  *  preostali 1%

  Razveselili se boste novice, da se vsa omenjena opravila izvajajo pod
  Linuxom na podoben naèin. V okolju DOS povpreèni uporabnik uporablja
  le kak ducat od nekaj èez 100 obstojeèih ukazov, podobno do neke mere
  velja za Linux.


  1.2.1.  Uvodni pojmi

  Najbolj¹i naèin, da se nauèite èesa novega je, da tudi sami skoèite v
  vodo. Eksperimentiranje in igranje z Linuxom je nadvse priporoèljivo,
  saj z njim ne morete po¹kodovati sistema. Nekaj toèk:

  *  Najprej se nauèite, kako varno konèate delo z Linuxom. Èe ste v
     tekstovnem naèinu, pritisnite <CTRL-ALT-DEL>, poèakajte, da se
     sistem znova za¾ene, in raèunalnik ugasnite, ¹e preden zaène z
     diska nalagati operacijski sistem. Èe delate v okolju X Window
     System, pritisnite najprej <CTRL-ALT-BACKSPACE>, da se vrnete v
     tekstovni naèin, potem pa ¹e  <CTRL-ALT-DEL>. Nikoli ne uga¹ajte
     raèunalnika ali pritiskajte tipke Reset sredi dela, to lahko
     po¹koduje va¹e podatke na disku.

  *  Za razliko od okolja DOS/Windows ima Linux vgrajene varnostne
     mehanizme. Datoteke in imeniki imajo dovoljenje za pisanje in
     branje, in kot rezultat tega, do nekaterih kot navaden uporabnik ne
     morete (oglejte si ¹e razdelek ``Dovolilnice in lastni¹tvo
     datotekam''. DOS ali Windows vam po drugi strani dovoli, da
     pobri¹ete celotno vsebino va¹ega diska.

  *  Obstaja posebni ,,superuporabnik`` z imenom ,,root``. To je
     upravnik sistema, ki ima dovolj moèi, da lahko odloèa o ¾ivljenju
     in smrti stroja. Èe delate na svojem osebnem raèunalniku, boste
     sami morali tudi upravljati sistem. Delati kot root je nevarno:
     vsaka napaka lahko resno po¹koduje ali celo unièi celoten sistem,
     enako kot pod DOS/Windows. Zato se prijavite kot root le, èe res ne
     gre drugaèe.

  *  V precej¹nji meri je za kompleksnost Linuxa kriva njegova izjemna
     nastavljivost; takorekoè vsako njegovo lastnost in vsak program si
     lahko prek ene ali veèih nastavitvenih datotek prikrojite po
     lastnih ¾eljah in potrebah. Zapletenost je paè cena, ki smo jo
     plaèali za to mo¾nost.

  *  Preusmeritev in nizanje ukazov sta obstranski strani v DOS, v
     Linuxu pa zelo pomembni in predvsem neprimerno moènej¹i. Preproste
     ukaze lahko nanizate za dosego zapletenih opravil. Moèno
     priporoèam, da se nauèite ravnanja z njimi.


  1.2.2.  Kako do pomoèi

  Mnogo naèinov je, kako priti do pomoèi, èe se z Linuxom kaj zatakne.
  Najpomembnej¹i so:

  *  Branje navodil. Èisto resno. Èeprav lahko spis, ki ga berete, slu¾i
     kot uvod v Linux, ne more nadomestiti branja katere od naslednjih
     knjig: Matt Welsh ,,Linux Installation and Getting Started``
     (slovenski prevod je dosegljiv na naslovu
     <http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/>), Larry Greenfield ,,Linux
     User Guide``
     <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-doc-project/users-guide>,
     in spisek pogosto zastavljanih vpra¹anj o Linuxu
     <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html>.
     Imejte slabo vest, dokler ne preberete vsaj ene od njih.

  *  Dokumentacijo za name¹èene programske pakete dostikrat najdete v
     podimenikih imenika /usr/doc/.

  *  Navodila za katerega od internih ukazov ukazne lupine dobite z
     ukazom help. Izèrpnej¹e informacije dobite z ukazoma man bash ali
     info bash.

  *  Navodila za posamezen ukaz dobite z ukazom man ukaz. Ta prika¾e
     stran iz priroènika (angl. manual), ki pripada iskanemu ukazu.
     Alternativa je ukaz info ukaz, ki, èe je na voljo, priklièe
     poglavje ukaz iz informacijskega sistema info. Hipertekstni
     informacijski sistem info prvi hip morda ne deluje najbolj
     intuitivno. In konèno lahko poskusite apropos ukaz ali whatis ukaz.
     Iz vseh na¹tetih dokumentacijskih sistemov se izmotate s pritiskom
     na tipko ,q`.


  1.3.  Dogovori

  V tem spisu bodo zgledi pogosto sledili naslednjemu vzorcu: z <...>
  oznaèimo obvezni argument ukaza, z [...] pa neobveznega. Zgled:

       $ tar -tf <datoteka.tar> [> preusmerjena_datoteka]

  datoteka.tar mora biti doloèena, preusmeritev v preusmerjeno_datoteko
  pa je neobvezna.

  Koderkoli je kot pozivnik pri zgledu ukaza zapisan znak ,#`, to
  pomeni, da lahko ukaz izvede samo root.


  2.  Za nestrpne

  Vas ¾e srbijo prsti? Oglejte si naslednjo tabelo:


   DOS                     Linux                   Opombe
   ---------------------------------------------------------------------------

   ATTRIB (+-)attr file    chmod <mode> file       èisto nekaj drugega
   BACKUP                  tar -Mcvf device dir/   prav tako
   CD dirname\             cd dirname/             skoraj enaka skladnja
   COPY file1 file2        cp file1 file2          prav tako
   DEL file                rm file                 pazite -- ukaza undelete ni
   DELTREE dirname         rm -R dirname/          prav tako
   DIR                     ls                      razlièna skladnja
   DIR file /S             find . -name file       povsem razlièna
   EDIT file               vi file                 morda vam ne bo v¹eè
			   jstar file              ta je tak kot edit v DOS
			   ed file                 pozabite nanj
   FORMAT                  fdformat,
			   mount, umount           precej drugaèna skladnja
   HELP command            man command,            ista filozofija
			   info command
   MD dirname              mkdir dirname/          skoraj enaka skladnja
   MOVE file1 file2        mv file1 file2          prav tako
   NUL                     /dev/null               prav tako
   PRINT file              lpr file                prav tako
   PRN                     /dev/lp0,
			   /dev/lp1                prav tako
   RD dirname              rmdir dirname/          prav tako
   REN file1 file2         mv file1 file2          ne gre za veè datotek
   RESTORE                 tar -Mxpvf device       razlièna skladnja
   TYPE file               less file               bistveno bolj¹i
   WIN                     startx                  povsem drug svet!


  Èe vam ta tabela ne zado¹èa, si oglejte naslednje razdelke.


  3.  Predstavljamo vam Bash

  Dobra novica: v Linuxu je tipkanja v ukazni vrstici manj kot v okolju
  DOS, ker ukazna lupina bash marsikaj postori namesto vas, in vsebuje
  vrsto sijajnih mo¾nosti za urejanje ukazne vrstice. Za zaèetek:
  pu¹èica navzgor priklièe prej¹nje ukaze. Ampak to ni ¹e niè. Pritisk
  na tipko <TAB> dopolni imena datotek in imenikov. Èe natipkamo

       $ ls /u<TAB>lo<TAB>b<TAB>

  je to isto kot

       $ ls /usr/local/bin

  Kadar okraj¹ave niso enoliène in so mogoèi nesporazumi, kot denimo v
  zgledu

       $ ls /u<TAB>lo<TAB>i<TAB>

  se bash ustavi, saj ne ve, ali imamo v mislih imenik /usr/local/info
  ali /usr/local/include. V tem primeru dopi¹ite ¹e kako èrko, da se
  izognete nejasnosti, in ponovno pritisnite TAB.

  Drugi uporabni triki s tipkami so <ESC-BACKSPACE>, ki pobri¹e besedo
  levo od kazalca, in <ESC-D>, ki pobri¹e besedo desno od njega; s
  kombinacijo <ESC-F> premaknemo kazalec za besedo v desno (F kot
  Forward, naprej), z <ESC-B> (B kot Backward, nazaj) pa v levo. <CTRL-
  A> nas premakne na zaèetek vrstice, <CTRL-E> pa na konec. Tipka <ALT>
  je enakovredna tipki <ESC>.

  Bodi dovolj za zdaj. Ko se boste enkrat privadili na te bli¾njice, se
  vam bo zdela ukazna lupina v DOS nadvse okorna in nadle¾na...


  4.  Datoteke in programi


  4.1.  Datoteke: uvodni pojmi

  Struktura imenikov in datotek na Linuxu je zelo podobna tisti v
  DOS/Windows. Datoteke imajo imena, za katera veljajo doloèena pravila,
  in so shranjena v imenikih. Nekatere od njih so programi, in veèina
  med temi pozna ukazne izbire. Nadalje, uporabljate lahko d¾okerje,
  preusmeritve in nizanje ukazov. Obstaja le nekaj manj¹ih razlik:

  *  V DOS velja za imena datotek omejitev 8+3 (do osem znakov imena, do
     tri znake pripone), npr. NOTENOUG.TXT. V Linuxu so stvari lep¹e. Èe
     ste namestili Linux z datoteènim sistemom, kot sta na primer ext2
     ali umsdos, lahko uporabljate dalj¹a imena datotek (do 255 znakov)
     in veè kot eno piko v imenu, na primer
     To_je.zelo_dolgo.IME.datoteke. Verjetno ste opazili, da sem
     uporabil velike in male èrke, to je zato, ker...

  *  Linux razlikuje med velikimi in malimi èrkami v imenih datotek ali
     ukazov. Zato sta DATOTEKA.tar.gz in datoteka.tar.gz dve razlièni
     datoteki. ls pomeni ukaz; LS pomeni napako.

  *  Posebno opozorilo za uporabnike Windows 95. Èe ime datoteke vsebuje
     presledke (kar ni pametno, je pa naèeloma mo¾no), morate pri vsakem
     sklicu nanj navesti tak¹no ime znotraj dvojnih narekovajev. Zgled:

      $ # naslednji ukaz ustvari imenik "Stare datoteke"
      $ mkdir "Stare datoteke"
      $ ls
      Stare datoteke  bin             tmp

     Nadalje: nekateri znaki niso dovoljeni, med njimi so !*$&#.

  *  Linux ne pozna nobenih obveznih pripon, kot na primer .COM in .EXE
     za programe ali .BAT za paketne datoteke. Izvedljive datoteke so
     oznaèene z zvezdico ,*` na koncu, kadar izpi¹ete vsebino imenika z
     ukazom ls -F. Na primer:

     $ ls -F
     I_am_a_dir/   cindy.jpg    cjpg*   letter_to_Joe    my_1st_script*  old~

     Datoteki cjpg* in my_1st_script* sta izvedljivi, torej programa.
     V DOS imajo varnostne kopije pripono .BAK; v Linuxu se konèajo s
     tildo ,~`.  ©e nekaj: èe se ime datoteke zaène s piko, na primer
     .skrita_datoteka, ga ukaz ls ne prika¾e.

  *  Izbire v programih za DOS navadno uvede po¹evnica (npr. /izbira), v
     programih na Linuxu in Unixu nasploh pa ena ali dve èrtici, torej
     -izbira ali --dolga-izbira. Ukaz dir /s, denimo, tako postane ls
     -R. Verjetno ste ¾e opazili, da tudi mnogi programi za DOS
     uporabljajo ta stil doloèanja izbir, med njimi PKZIP in ARJ.

  Zdaj lahko tudi preskoèite na razdelek ``Datoteke: primerjava
  ukazov'', na va¹em mestu pa bi bral dalje.


  4.2.  Simbolne povezave

  Unix pozna zvrst datoteke, ki v DOS ne obstaja: simbolne povezave.
  Lahko si jih zami¹ljamo kot kazalce na datoteke ali imenike, in jih
  lahko uporabljamo namesto datotek ali imenikov, na katere ka¾ejo;
  nekaj podobnega so bli¾njice v Windows 95. Primera simbolnih povezav
  sta imenik /usr/X11, ki ka¾e na /usr/X11R6/ in enota /dev/modem, ki
  ka¾e bodisi na /dev/ttyS0, bodisi na /dev/ttyS1.

  Simbolno povezavo napravimo takole:

       $ ln -s <datoteka_ali_imenik> <ime_povezave>

  Zgled:

       $ ln -s /usr/doc/g77/DOC g77manual.txt

  Zdaj se lahko sklicujemo na g77manual.txt namesto na /usr/doc/g77/DOC.
  Simbolnim povezavam se pri izpisu vsebine imenika doda znak ,@` na
  koncu.

       $ ls -F
       g77manual.txt@
       $ ls -l
       (druge reèi...)           g77manual.txt -> /usr/doc/g77/DOC


  4.3.  Dovolilnice in lastni¹tvo nad datotekami

  Datoteke in imeniki v DOS imajo lahko naslednje prilastke: A
  (arhivski), H (skrit, angl. hidden), R (dovoljen samo za branje, angl.
  read-only), ali S (sistemski). Samo H in R sta smiselna tudi pod
  Linuxom: imena skritih datotek in imenikov se zaènejo s piko, o
  prilastku R pa veè v nadaljevanju.

  V Unixu ima vsaka datoteka svoje dovolilnice (angl. permissions) in
  lastnika (angl. owner), ki nadalje pripada eni ali veèim skupinam
  uporabnikov (group). Poglejmo si naslednji primer:

       $ ls -l /bin/ls
       -rwxr-xr-x  1  root  bin  27281 Aug 15 1995 /bin/ls*

  Ime datoteke, /bin/ls, je izpisano v zadnjem polju. Prvo polje so
  dovolilnice za datoteko. Vidimo tudi, da je lastnik datoteke root,
  pripada pa skupini bin. Ostale informacije za zdaj pustimo ob strani
  in si oglejmo dovolilnice. -rwxr-xr-x pomeni, od leve proti desni:

  Prvi - je zvrst datoteke (- je navadna datoteka, d imenik, l simbolna
  povezava in tako dalje). Preostale znake beremo v trojicah. rwx so
  dovolilnice za lastnika. Ta lahko datoteko bere (read), pi¹e oz. bri¹e
  (write) in izvaja (execute).  r-x so dovolilnice za uporabnike iz
  skupine bin. Ti jo lahko berejo (read) in izvajajo (execute), ne
  morejo pa je spreminjati (pisati ali brisati). Pojma skupine za zdaj
  ne bomo obravnavali; dokler ste zaèetnik ali zaèetnica, lahko
  pre¾ivite tudi brez njega.  Zadnji r-x so dovolilnice za vse ostale
  uporabnike. Tudi ti lahko datoteko berejo in izvajajo, ne morejo pa je
  spreminjati.

  Tudi imenik /bin ima svoje dovolilnice; za podrobnosti si oglejte
  ``Imeniki in dovolilnice''. Dovolilnice so razlog, zakaj ne morete
  pobrisati datoteke /bin/sl: razen èe ste root, nimate dovoljenja za
  spreminjanje te datoteke. Dovolilnice za posamezno datoteko lahko
  spreminjate z ukazom:

       $ chmod <kdoXdovoljenje> <datoteka>

  ,,Kdo`` je lahko u (uporabnik, torej lastnik), g (skupina), ali o
  (ostali). Namesto X stoji bodisi + (izdamo dovolilnico) bodisi -
  (preklièemo dovolilnico). In konèno, ,,dovoljenje`` je lahko r
  (dovoljenje za branje, angl. read), w (dovoljenje za pisanje oz.
  spreminjanje; angl. write), ali x (dovoljenje za izvajanje, angl.
  execute). Sledi nekaj obièajnih primerov uporabe ukaza chmod:

       $ chmod +x datoteka

  Datoteko smo napravili izvedljivo.

       $ chmod go-rw datoteka

  Umaknili smo dovoljenje za branje in pisanje za skupino in vse ostale,
  datoteko lahko bere in spreminja le ¹e lastnik.

       $ chmod ugo+rwx datoteko.

  S tak¹no dovolilnico lahko vsakdo bere, spreminja ali izvaja datoteko.

       # chmod +s datoteka

  Izdali smo dovolilnico, s katero lahko vsakdo izvaja to datoteko z
  enakimi pooblastili, kot jih ima lastnik te datoteke (obièajno
  datoteke izvajamo z lastnimi pooblastili). To je takoimenovana
  datoteka vrste ,,setuid`` ali ,,suid``. Navadno gre za sistemske
  datoteke kot npr. stre¾nik X, katerih lastnik je root, saj lahko le z
  njegovimi pooblastili dostopamo do nekaterih sistemskih virov.

  Na dovolilnice se lahko sklicujemo tudi z osmi¹ko kodo: rwxr-xr-x tako
  na primer izrazimo kot 755 (vsaki èrki iz trojice ustreza en bit: ---
  je 0, --x je 1, -w- je 2, -wx je 3 itd.). Na prvi pogled morda izgleda
  te¾avno, z nekaj prakse pa boste hitro razumeli koncept.

  Edino superuporabnik, root, lahko spreminja dovolilnice za katerokoli
  datoteko na sistemu, ostali pa le svoje. Veè informacij v priroèniku


  4.4.  Datoteke: primerjava ukazov

  Na levi je ukaz DOS, na desni enakovredni ukaz v Linuxu


  ATTRIB:         chmod
  COPY:           cp
  DEL:            rm
  MOVE:           mv
  REN:            mv
  TYPE:           more, less, cat


  Preusmeritev in nizanje ukazov:  < > >> |

  D¾okerji: * ?

  nul:        /dev/null

  prn, lpt1:  /dev/lp0 or /dev/lp1; lpr


  4.4.1.  Zgledi


       DOS                                     Linux
       -------------------------------------------------------------------

       C:\GUIDO>ATTRIB +R FILE.TXT            $ chmod 400 file.txt
       C:\GUIDO>COPY JOE.TXT JOE.DOC          $ cp joe.txt joe.doc
       C:\GUIDO>COPY *.* TOTAL                $ cat * > total
       C:\GUIDO>COPY FRACTALS.DOC PRN         $ cp fractals.doc /dev/lp1
       C:\GUIDO>DEL TEMP                      $ rm temp
       C:\GUIDO>DEL *.BAK                     $ rm *~
       C:\GUIDO>MOVE PAPER.TXT TMP\           $ mv paper.txt tmp/
       C:\GUIDO>REN PAPER.TXT PAPER.ASC       $ mv paper.txt paper.asc
       C:\GUIDO>PRINT LETTER.TXT              $ lpr letter.txt
       C:\GUIDO>TYPE LETTER.TXT               $ more letter.txt
       C:\GUIDO>TYPE LETTER.TXT               $ less letter.txt
       C:\GUIDO>TYPE LETTER.TXT > NUL         $ cat letter.txt > /dev/null
               n/a                            $ more *.txt *.asc
               n/a                            $ cat section*.txt | less


  Opombe:

  *  D¾oker * je na Linuxu pametnej¹i: * ujame vse datoteke razen
     skritih; .* ujame vse skrite datoteke (vendar tudi trenutni imenik
     ,.` in imenik nad njim, ,..`, zato previdno!); *.* ujame le tiste
     datoteke, ki imajo sredi imena piko, ali pa se konèajo s piko. p*r
     ujame ,,parameter`` kot ,,papir``; *c* ujame tako ,,Kitajec`` kot
     ,,akcija``.

  *  Pri uporabi more pritiskajte <SPACE> za naslednjo stran, ,q` za
     konec.  Ukaz less je bolj intuitiven in dovoljuje uporabo
     kurzorskih tipk.

  *  Niè takega kot UNDELETE ne obstaja, zato dvakrat premislite, preden
     karkoli pobri¹ete.

  *  Dodatno k preusmeritvam < > >>, ki jih poznamo iz DOS, dovoljuje
     Linux tudi prusmeritve oblike 2>. S slednjo preusmerimo standardni
     izhod za napake (stderr); konstrukt 2>&1 tako preusmeri standardni
     izhod za napake (stderr) na standardni izhod (stdout), 1>&2 pa
     obratno.

  *  Linux pozna ¹e eno zvrst d¾okerjev []. Uporaba: [abc]* ujame vse
     datoteke, katerih imena se zaèno z a, b, c; *[I-N1-3] pa vsa imena,
     ki se konèajo na I, J, K, L, M, N, 1, 2, 3;

  *  Ukaz lpr <file> natisne datoteko v ozadju. Èe vas zanima, kaj se z
     njo dogaja in na katerem mestu v vrsti za tiskanje se nahaja,
     uporabite lpq; iz vrste za tiskanje jo umaknemo z ukazom lprm;

  *  Nobenega ukaza ni, ki bi se obna¹al kot RENAME v DOS; konkretno, mv
     *.xxx *.yyy ne napravi tega, kar si morda ¾elite, da bi. Namesto
     tega lahko uporabite  skript, dostopen na naslovu
     <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/file>

  *  Uporabljajte ukaza cp -i and mv -i, ki vas opozorita, preden bi
     kak¹na datoteka bila prepisana.


  4.5.  Poganjanje programov: veèopravilnost in seanse

  Program po¾enete tako, da vtipkate njegovo ime, torej enako kot v DOS.
  Èe se imenik (glejte razdelek ``Uporaba imenikov''), kjer se program
  nahaja, nahaja v poti (PATH; razdelek ``Sistemske inicializacijske
  datoteke''), boste s tem program pognali. Za razliko od DOS pa Linux
  ne po pognal programa iz trenutnega imenika, èe ta imenik ni naveden v
  poti. Izogib: iz trenutnega imenika program po¾enite z ukazom
  ./program.

  Obièajna ukazna vrstica izgleda nekako takole:

    $ ukaz [-s1 [-s2] ... [-sn]] [par1 [par2] ... [parn]] [< vhod] [> izhod]

  Pri tem so -s1 ... -sn izbire programa, par1 ... parn pa parametri. V
  isti vrstici lahko zaporedoma po¾enete veè ukazov, èe jih med seboj
  loèite s podpièji:

       $ ukaz1 ; ukaz2 ; ... ; ukazn

  To je pravzaprav vse, kar morate vedeti o poganjanju programov. Èisto
  enostaven pa je tudi naslednji korak. Eden od glavnih razlogov za
  uporabo Linuxa je ta, da je veèopravilni sistem -- veè programov (od
  zdaj bomo programom med tekom rekli procesi) lahko teèe hkrati. V
  ozadju lahko po¾enete nov proces in nemotemo nadaljujete s svojim
  delom. ©e veè: pod Linuxom ste lahko hkrati veèkrat prijavljeni -- kot
  bi imeli veè raèunalnikov!

  *  Med prijavnimi seansami 1-6 na virtualni konzoli lahko preklapljate
     s pritiskom na tipke <ALT-F1> do <ALT-F6>

  *  Znotraj prijavne seanso v virtualni konzoli lahko z ukazom su -
     <prijavno_ime> po¾enete novo prijavno seanso, ne da bi s tem
     konèali tekoèo prijavno seanso. Primer su - root. Stvar je uporabna
     na primer pri kratkih opravilih, ki pa jih lahko izvaja samo root.

  *  Prijavno seanso zakljuèite z ukazom exit. Èe imate ¹e kak¹ne
     ustavljene procese (veè o njih v nadaljevanju), boste na to
     opozorjeni.

  *  Proces po¾enete v ozadju tako, da na koncu ukazne vrstice dodate
     znak ,&`:

       $ program [-izbire] [parametri] [< vhod] [> izhod] &
       [1] 123

     Ukazna lupina prepoznava procese po ¹tevilki opravila (npr. [1];
     veè o opravilih v naslednji toèki) in po identifikacijski
     ¹tevilki procesa (angl. PID, Process Identification Number; v
     na¹em zgledu je to 123).

  *  Seznam trenutno tekoèih procesov dobite z ukazom ps -ax.

  *  Proces prekinemo z ukazom kill <PID>. K temu se moramo vèasih
     zateèi, èe ne vemo, kako bi zakljuèili po obièajni poti. Prekinjate
     lahko samo svoje procese, izjema je root, ki lahko prekine
     katerikoli proces. Obèasno je proces mo¾no prekiniti samo z ukazom
     kill -SIGKILL <PID>.

     Ukazna lupina poleg prekinjanja dovoljuje tudi, da proces ustavimo
     ali zaèasno zamrznemo, doloèimo, da se izvaja v ozadju, ali pa
     priklièeno iz ozadja nazaj v ospredje. V tem kontekstu pravimo
     procesom ,,opravila``.

  *  Seznam tekoèih opravil dobite z ukazom jobs. Tu so opravila
     navedena le s ¹tevilko opravila, ne s PID.

  *  Proces ki teèe v ospredju ustavimo s pritiskom na <CTRL-C> (ne dela
     nujno vedno).

  *  Proces v ospredju zamrznemo s pritiskom na <CTRL-Z> (tudi to de
     deluje vedno).

  *  Zamrznjen proces po¹ljemo v izvajanje v ozadje z ukazom bg <job> (s
     tem postane opravilo).

  *  Opravilo priklièemo iz ozadja z ukazom fg <job>. Brez dodatnega
     argumenta ukaz fg priklièe v ospredje zadnje opravilo, ki smo ga
     poslali v ozadje.

  *  Opravilo prekinemo z ukazom kill <%opravilo>, pri èemer je
     <opravilo> ¹tevilka posla: 1, 2, 3...

  S temi ukazi lahko obenem formatirate disk, pospravljate kopico
  datotek v arhiv, prevajate program in dekomprimirate drugo arhivsko
  datoteko, pa imate ¹e vedno dostop do pozivnika. Pa poskusite kaj
  takega v DOS! Poskusite ¹e v Windows (èe bodo pre¾iveli), da vidite
  razliko v hitrosti.


  4.6.  Poganjanje programov na drugih raèunalnikih

  Programe na drugem raèunalniku, katerega popolno mre¾no ime je
  nekje.drugje.si, lahko poganjamo tako, da se nanj prijavimo s
  programom telnet:

       $ telnet nekje.drugje.si

  Ko ste prijavljeni, preprosto po¾enite program, ki ga ¾elite. Verjetno
  je odveè povedati, da morate tudi na tem drugem raèunalniku imeti
  odprt uporabni¹ki raèun.

  V okenskem okolju X11 lahko na drugem raèunalniku celo poganjate
  programe, pisane za to okolje, na svojem pa prikazujete rezultate. Naj
  bo nekje.drugje.si oddaljeni raèunalnik, moj.linux.si pa na¹ mlinèek z
  Linuxom. Postopek spodaj opisuje, kako z raèunalnika moj.linux.si
  po¾enemo program, ki se nahaja na drugem raèunalniku, nekje.drugje.si:

  *  Po¾enemo X11 in v njih xterm ali ekvivalentni terminalski emulator.
     Potem tipkamo:

       $ xhost +nekje.drugje.si
       $ telnet nekje.drugje.si

  *  Po prijavi na drug raèunalnik vtipkamo:

       remote:$ DISPLAY=moj.linux.si:0.0
       remote:$ moj_program &

  (Odvisno od uporabljane ukazne lupine na drugem raèunalniku boste
  morda namesto vrstice DISPLAY... morali natipkati setenv DISPLAY
  moj.linux.si:0.0.)

  Et voila! Zdaj se bo moj_program pognal na nekje.drugje.si in
  uporabljal na¹ zaslon za prikaz. Ne posku¹ajte pa tega prek modema --
  prepoèasi gre, da bi bilo zares uporabno. Kar smo povedali, je tudi
  zelo groba metoda, ki ni povsem v skladu s pogledi na raèunalni¹ko
  varnostjo. Veè o tem lahko preberete v spisu ,,Remote X Apps mini-
  HOWTO``,  <http://www.linuxdoc.org/HOWTO/mini/Remote-X-Apps.html>.


  5.  Imeniki


  5.1.  Imeniki: pripravljalni pojmi

  Ogledali smo si ¾e razlike med datotekami pod DOS in pod Linuxom, zdaj
  pa so na vrsti imeniki. V DOS se vrhnji imenik imenuje \, medtem ko je
  v Linuxu /. Podobno je tudi s podimeniki -- v DOS so ravni loèene z
  obrnjeno po¹evnico (\), v Linuxu pa s po¹evnico (/). Primera poti do
  datotek v enem in drugem primeru:

       DOS:    C:\PAPERS\GEOLOGY\MID_EOC.TEX
       Linux:  /home/guido/papers/geology/middle_eocene.tex

  Kot obièajno .. oznaèuje imenik nad trenutnim, . pa trenutni imenik.
  Vsak uporabnik ima svoj domaèi imenik, ki mu ga ustvari upravnik
  sistema; na mojem domaèem raèunalniku je to na primer /home/guido.
  Spomnite se, da vam sistem ne bo dovolil izvajati ukazov cd, rd, ali
  md koderkoli bi si ¾eleli.


  5.2.  Imeniki in dovolilnice

  Ne le datoteke, tudi imeniki imajo dovolilnice. Kar smo se v razdelku
  ``Lastni¹tvo nad datotekami in dovolilnice'' nauèili o lastniku,
  skupini in ostalih uporabnikih, velja tudi za imenike. Pri imeniku rx
  pomeni da lahko napravite cd v ta imenik, w pa pomeni, da lahko v njem
  ustvarite novo datoteko, zbri¹ete obstojeèo datoteko, èe njena
  dovolilnica to dovoljuje, ali zbri¹ete sam imenik.

  Za zgled si oglejmo, kako prepreèimo, da bi uporabniki iz drugih
  skupin vohljali po na¹ih besedilih: /home/guido/text:

       $ chmod o-rwx /home/guido/text

  5.3.  Imeniki: vzporedba ukazov


       DIR:            ls, find, du
       CD:             cd, pwd
       MD:             mkdir
       RD:             rmdir
       DELTREE:        rm -R
       MOVE:           mv


  5.3.1.  Zgledi


  DOS                                     Linux
  ---------------------------------------------------------------------

  C:\GUIDO>DIR                            $ ls
  C:\GUIDO>DIR FILE.TXT                   $ ls file.txt
  C:\GUIDO>DIR *.H *.C                    $ ls *.h *.c
  C:\GUIDO>DIR/P                          $ ls | more
  C:\GUIDO>DIR/A                          $ ls -l
  C:\GUIDO>DIR *.TMP /S                   $ find / -name "*.tmp"
  C:\GUIDO>CD                             $ pwd
          ga ni - glejte opombe           $ cd
          enako                           $ cd ~
          enako                           $ cd ~/temp
  C:\GUIDO>CD \OTHER                      $ cd /other
  C:\GUIDO>CD ..\TEMP\TRASH               $ cd ../temp/trash
  C:\GUIDO>MD NEWPROGS                    $ mkdir newprogs
  C:\GUIDO>MOVE PROG ..                   $ mv prog ..
  C:\GUIDO>MD \PROGS\TURBO                $ mkdir /progs/turbo
  C:\GUIDO>DELTREE TEMP\TRASH             $ rm -R temp/trash
  C:\GUIDO>RD NEWPROGS                    $ rmdir newprogs
  C:\GUIDO>RD \PROGS\TURBO                $ rmdir /progs/turbo


  Opombe:

   1. Pri uporabi rmdir mora biti imenik, ki ga ¾elimo zbrisati, prazen.
      Èe bi radi pobrisali imenik z vsemi podimeniki in datotekami v
      njih, uporabite ukaz rm -rf. Na lastno odgovornost, seveda.

   2. Tilda (,~`) je bli¾njica za ime va¹ega domaèega imenika. Ukaz cd
      ali cd ~ vas prestavi naravnost v va¹ domaè imenik, kjerkoli ¾e
      ste; ukaz cd ~/tmp vas prestavi v imenik tmp va¹ega domaèega
      imenika.

   3. Ukaz cd - praklièe nazadnje izvedeni cd.


  6.  Disketniki, diski in podobno

  Z enotami lahko v Linuxu delamo na dva naèina: tako kot dela DOS, ali
  pa tako, kot dela Unix. Izbira je va¹a.


  6.1.  Delo z enotami po dosovsko

  Veèina distribucij Linuxa vsebuje paket Mtools, zbirko ukazov, ki so
  popolnoma enakovredni svojim dvojnikom iz DOS. Od njih se bolj ali
  manj loèijo le po zaèetnem ,m` v imenu; torej mformat, mdir, mdel, mmd
  in tako dalje. Ukazi iz paketa podpirajo tudi dolga imena, dovolilnic
  za datoteke in imenike pa ne. Paket ukrojite po svojih ¾eljah z
  datoteko /etc/mtools.conf (vzorec je prilo¾en zbirki), in z njim lahko
  dostopate do particij z DOS in Windows, CD-ROM, ali enote ZIP.

  Neformatirane diskete pa ne morete formatirati z ukazom mformat. Pred
  njim morate kot root prej pognati fdformat:

       # fdformat /dev/fd0H1440

  Pazite: pri tem naèinu do datotek na disketah ne morete dostopati
  enako kot do datotek na disku; ne morete na primer napraviti less
  a:besedilo.txt. To je slabost opisanega naèina dostopanja do enot.


  6.2.  Delo z enotami v duhu Unixa

  Unix upravlja z enotami drugaèe kot DOS ali Windows. Logiènih enot ne
  loèuje z oznakami kot A: ali C:, ampak vse enote (diske, diskete, CD-
  ROM, prek NFS tudi diske na drugih raèunalnikih) vidimo kot del
  enotnega datoteènega sistema. Operaciji, s katero dodamo enoto v
  datoteèni sistem, pravimo ,,priklop`` (angl. mount). Ko enote ne
  potrebujemo veè (npr. ko ¾elimo disketo izvreèi iz disketnika), jo
  moramo ,,odklopiti`` (angl. unmount).

  Fizièno formatiranje diska in ustvarjanje datoteènega sistema na njem
  sta dve razlièni stvari. Ukaz FORMAT A: v DOS napravi oboje, v Linuxu
  pa sta ukaza loèena. Ukaz za formatiranje smo si ¾e ogledali malo
  prej, datoteèni sistem na disketi pa napravimo takole:

       # mkfs -t ext2 -c /dev/fd0H1440

  Namesto ext2 lahko navedete tudi drugo vrsto datoteènega sistema, npr.
  vfat (priporoèeno), dos, minix in podobno. Ko ste s tem konèali,
  disketo priklopite z ukazom:

       # mount -t ext2 /dev/fd0 /mnt

  Èe ste v prej¹njem ukazu namesto ext2 uporabili kako drugo vrsto
  datoteènega sistema, morate tudi zdaj navesti isto. Zdaj lahko
  dostopate do datotek na disketi. Vse, kar ste doslej poèeli z A: ali
  B: se zdaj poène z /mnt. Primeri:


       DOS                                     Linux
       ------------------------------------------------------------------
       C:\GUIDO>DIR A:                         $ ls /mnt
       C:\GUIDO>COPY A:*.*                     $ cp /mnt/* .
       C:\GUIDO>COPY *.ZIP A:                  $ cp *.zip /mnt
       C:\GUIDO>EDIT A:FILE.TXT                $ jstar /mnt/file.txt
       C:\GUIDO>A:                             $ cd /mnt
       A:\>_                                   /mnt/$ _


  Ne pozabite, da morate po opravljenem delu obvezno odklopiti enoto:

       # umount /mnt

  Verjetno ni treba poudarjati, da ukaza fdformat in mkfs uporabljate
  samo na neformatiranih disketah, ne pa na tistih, ki ste jih ¾e
  uporabljali. Èe bi radi uporabljali disketno enoto B:, zamenjajte vse
  fd0H1440 in fd0 v prej¹njih zgledih s fd1H1440 oziroma fd1.

  Odveè je verjetno tudi poudarjati, da vse, kar velja za disketnike,
  velja tudi za ostale enote, kot so diski in CD-ROM. Takole priklopimo
  slednjega:

       # mount -t iso9660 /dev/cdrom /mnt

  To je bil ,,uradni`` naèin za priklop disketnikov in drugih enot, zdaj
  pa ¹e zvijaèa, s katero si lahko delo malce olaj¹ate. Nerodno je
  namreè, da lahko priklaplja in odklaplja enote samo root; vèasih bi
  bilo prav uporabno, èe bi vsaj diskete in CD-ROM lahko priklapljali
  tudi ostali uporabniki.

  *  Kot root napravite naslednje (zgled predpostavlja, da je CD-ROM
     prikljuèen na /dev/hdb, torej kot druga enota na vodilu EIDE;
     prilagodite va¹i situaciji):

       # mkdir /mnt/floppy ; mkdir /mnt/cdrom
       # chmod 777 /mnt/floppy /mnt/cd*
       # # Preverite, da je enota za CD-ROM pravilna!
       # chmod 666 /dev/hdb ; chmod 666 /dev/fd*

  *  V datoteko /etc/fstab dodamo naslednje tri vrstice:

       /dev/hdb        /mnt/cdrom  iso9660 ro,user,noauto          0       0
       /dev/fd0        /mnt/floppy vfat    user,noauto             0       0

  Disketo z datoteènim sistemom DOS, disketo z datoteènim sistemom ext2
  ali CD-ROM lahko zdaj priklopimo enostavno z ukazi:

       $ mount /mnt/floppy
       $ mount /mnt/cdrom


  Enoti /mnt/floppy in /mnt/cdrom lahko zdaj priklaplja in odklaplja
  vsak uporabnik. Opozoriti pa vas moramo, da je prav to s stali¹èa
  varnosti va¹ega sistema tudi slabost.

  Dva uporabna ukaza sta ¹e df, ki poda informacije o trenutno
  priklopljenih enotah, ter du imenik, ki izpi¹e porabo prostora za
  podani imenik.


  6.3.  Varnostne kopije

  Veè paketov obstaja, s katerimi si lahko pomagate pri izdelavi
  varnostnih kopij. Najosnovne¹i ukaz, s katerim lahko kot root
  napravite varnostno kopijo imenika na disketo (ali veè disket, odvisno
  od velikosti), pa je:

       # tar -M -cvf /dev/fd0H1440 arhivirani_imenik/

  Pazite, da imate ob tem formatirano disketo v disketniku, ¹e veè
  nadaljnih pa pripravljenih. Podatke lahko v celoti restavrirate tako,
  da vtaknete prvo disketo v disketnik in natipkate:

       # tar -M -xpvf /dev/fd0H1440


  7.  Kaj pa okna?

  Ekvivalent okolju Windows je na Linuxu okensko okolje X Window System,
  ali na kratko X11. Za razliko od Macintosha ali Windows prvo izhodi¹èe
  pri zasnovi X11 ni bila enostavnost uporabe ali lep izgled, ampak le
  nudenje grafiènih mo¾nosti za delovne postaje s sistemom Unix. Glavne
  razlike med Windows in X11 so naslednje:

  *  Windows izgledajo bolj ali manj podobno ¹irom sveta, X11 pa ne: je
     neprimerno bolj ukrojljiv. Izgled okolja X11 doloèa kljuèni
     element, imenovan ,,upravljalnik oken`` (angl. window manager). In
     izbirate lahko med ¹iroko paleto slednjih: fvwm -- osnoven, a
     prijeten in uèinkovit pri delu s pomnilnikom; fvwm2-95, s katerim
     va¹ Linux izgleda kot Windows 95; Afterstep, ki mu da izgled okolja
     NEXTstep, in tako naprej. Upravljalnika oken navadno po¾enemo v
     datoteki ~/.xinitrc.

  *  Upravljalnika oken lahko nastavimo tako, da se okna obna¹ajo tako
     kot v okolju Windows: z mi¹ko kliknemo na okno in ga tako
     priklièemo na povr¹je. Druga mo¾nost pa je, da priplava na povr¹je
     avtomatièno, ko z mi¹ko zapeljemo kazalèek na okno. Tudi
     postavljanje novih oken na zaslon gre lahko avtomatièno ali pa
     interaktivno. Slednjega imate, èe se ob zagonu programa namesto
     programa na zaslonu pojavi nekak¹en okvir. Z mi¹ko pripeljite okvir
     na ¾eljeno mesto in pritisnite levi gumb.

  *  Veèino obna¹anja upravljalnika oken lahko ukrojite po svoje s
     spremembo te ali one nastavitvene datoteke. Preberite navodila za
     upravljalnika oken, ki ga uporabljate; datoteka se lahko imenuje
     .fvwmrc, .fvwm2rc95, .steprc in tako dalje. Vzorèno nastavitveno
     datoteko navadno najdete v
     /etc/X11/upravljalnik_oken/system.upravljalnik_oken.

  *  Programi za X11 so pisani tako, da uporabljajo posebne knji¾nice
     grafiènih elementov (angl. ,,widget set``). Ker je slednjih veè,
     tudi programi med seboj izgledajo razlièno. Najosnovnej¹i nabor
     grafiènih elementov je Athena, uporabljajo ga xdvi, xman ali xcalc.
     Drugi uporabljajo Motif (npr. netscape), Tcl/Tk, Qt, Gtk, XForms
     ali kaj èetrtega. Nekatere, ne pa vse od teh knji¾nic ponujajo
     pribli¾no enak izgled in obèutek kot Windows.

  *  Za obèutek maloprej povedano ¾al ne velja vedno. Na primer, èe z
     mi¹ko pobarvate vrstico besedila in pritisnete <BACKSPACE>,
     verjetno prièakujete, da bo vrstica izginila, kajne? Res bo, èe
     program uporablja knji¾nice Motif, Qt, Gtk ali Tcl/Tk, ne pa tudi,
     èe uporablja Atheno.

  *  Delovanje drsnikov in spreminjanje velikosti oken je tudi odvisno
     od uporabljenega upravljalnika oken ter knji¾nice grafiènih
     elementov. Namig: èe se drsnik ne obna¹a tako, kot bi prièakovali,
     uporabite namesto levega srednji gumb na mi¹ki (ali levega in
     desnega hkrati, èe imate mi¹ko s samo dvema gumboma).

  *  Programi nimajo nujno privzete ikone; lahko pa jih imajo mnogo. V
     veèini upravljalnikov oken se poka¾e menu, èe kliknete na ozadje
     (,,korensko okno``, angl. root window). Odveè je govoriti, da se da
     tudi menu ukrojiti po svoje. Izgled korenskega okna lahko
     spremenite z ukazoma xsetroot ali xloadimage.

  *  V odlo¾i¹èe (angl. clipboard) lahko odlagamo le besedilo, in ¹e to
     se obna¹a neobièajno. Tisti hip, ko ste pobarvali besedilo, je to
     tudi ¾e v odlo¾i¹èu; premaknite se kamorkoli ¾elite in pritisnite
     srednji gumb na mi¹ki, pa ga boste prenesli na nov kraj. Obstaja
     tudi program xclipboard, ki vas oskrbi z veè predalèki za
     odlaganje.

  *  ,,Povleci in spusti`` deluje samo v tistih programih za X11, ki to
     podpirajo.

  Pa vseeno nekaj dobrih novic.  Projekta K Desktop Environment (KDE)
  <http://www.kde.org> in Gnome  <http://www.gnome.org> sta si
  zastavila, da napravita X11 v obna¹anju enako koherentne kot Windows.
  Oba sta videti sijajno, in namizja Windows ne boste veè pogre¹ali!


  8.  Ukrojitev sistema


  8.1.  Sistemske inicializacijske datoteke

  Dve pomembni datoteki v DOS sta AUTOEXEC.BAT in CONFIG.SYS, ki se
  prebereta ob zagonu in inicializirata sistem, nastavita nekaj
  spremenljivk okolja (npr. PATH in FILES), in po mo¾nosti za¾eneta
  kak¹en program ali skripta. Windows 95 in poznej¹e razlièice imajo
  tudi nesreèni register, ki je vir mnogih te¾av in zapletov.

  Pod Linuxom je inicializacijskih datotek mnogo. Nekatere od njih so
  tak¹ne, da se jih raje ne dotikajte, èe ne veste zelo dobro, kaj
  poèenjate. Te navadno najdemo v imeniku /etc. Vse nastavitvene
  datoteke so tekstovne datoteke, ki jih enostavno spreminjamo s
  katerimkoli urejevalnikom besedil. Èe ¾elite samo nastaviti PATH ali
  katero drugo spremenljivko okolja, spremeniti prijavno sporoèilo ali
  ob zagonu avtomatièno zagnati katerega od programov, vam bo pri¹el
  prav naslednji spisek datotek:


  DATOTEKE                             OPOMBE

  /etc/issue                           nastavi sporoèilo pred prijavo
  /etc/motd                            nastavi sporoèilo takoj po prijavi
  /etc/profile                         nastavi $PATH in druge spremenljivke
  /etc/bashrc                          nastavi vzdevke, funkcije ipd.
  /home/uporabnik/.bashrc              nastavi uporabni¹ke vzdevke in funkcije
  /home/uporabnik/.bash_profile   ali
  /home/uporabnik/.profile             nastavi uporabni¹ko okolje, za¾ene prog.


  Èe slednja datoteka obstaja (opazite, da je skrita datoteka), se bo
  prebrala in tolmaèila po prijavi.

  Za zgled si oglejmo ta .bash_profile:


  ______________________________________________________________________
  # To je komentar
  echo Spremenljivke okolja:
  printenv | less   # podobno kot ukaz SET pod DOS
  alias d='ls -l'   # enostaven in razumljiv zgled, kaj so vzdevki
  alias up='cd ..'
  echo "Ponovimo, pot je "$PATH
  echo "Dana¹nji datum je `date`"  # uporabimo izpis ukaza ,,date``
  echo "Lep dan ¾elim, "$LOGNAME
  # Sledi funkcija
  ctgz() # Izpis vsebine arhivov .tar.gz
  {
    for file in $*
    do
      gzip -dc ${file} | tar tf -
    done
  }
  # Konec .profile
  ______________________________________________________________________


  Pravilno ste uganili, $PATH in $LOGNAME sta spremenljivki okolja. ©e
  veè zanimivih je, preberite si priroènik za less in bash.

  Naslednja nastavitev v datoteki /etc/profile predstavlja pribli¾ek za
  nastavitev pozivnika PROMPT $P$G v DOS:

       export PS1="\w\\$ "


  8.2.  Programske inicializacijske datoteke

  V Linuxu si lahko takorekoè karkoli ukrojite po svojih potrebah.
  Veèina programov ima eno ali tudi veè inicializacijskih datotek, s
  katerimi lahko eksperimentirate. Navadno se inicializacijski datoteki
  za program moj_program pravi kar .moj_programrc in poèiva v domaèem
  imeniku. Prve, ki bodo verjetno pri¹le na vrsto za spreminjanje, so:

  *  .inputrc: uporablja jo ukazna lupina bash za doloèanje pomena tipk

  *  .xinitrc: prebere jo startx pri zagonu X Window System

  *  .fvwmrc: uporablja jo upravljalnik oken fvwm

  *  .joerc: uporablja jo urejevalnik joe

  *  .jedrc: uporablja jo urejevalnik jed

  *  .pinerc: uporablja jo program pine za delo z elektronsko po¹to

  *  .Xdefault: uporabljajo jo mnogi programi za X11

  Za vse na¹tete in vse ostale, na katere boste naleteli: preberite
  priroènik. Za konec mi dovolite, da vam priporoèim branje spisa
  Configuration HOWTO. Najdete ga na
  <http://www.linuxdoc.org/HOWTO/Config-HOWTO.html>.


  9.  Osnove povezave v omre¾ja

  Ne le, da je klicna povezava (angl. dialup networking) v internet
  dostopna tudi v Linuxu, ampak je tudi hitrej¹a in bolj stabilna. Vse o
  tem najdemo pod geslom ,,PPP``, ki je ime protokola za povezavo v
  internet prek modemov. Vse, kar potrebujete, je orodje, ki poklièe
  va¹ega ponudnika internetnih storitev (PIS) in vzpostavi povezavo.

  Elektronsko po¹to prena¹ate s stre¾nika svojega ponudnika internetnih
  storitev z programom, ki mu pravimo prina¹alnik epo¹te (angl. email
  fetcher). Ta za povezavo s stre¾nikom PIS uporabi protokol PPP. Ko je
  po¹ta prene¹ena, je enako, kot èe bi bila dostavljena neposredno na
  va¹ raèunalnik. S katerimkoli programom za branje po¹te (angl. mail
  user agent, MUA), npr. pine, mutt, elm itn. lahko zdaj po¹to
  prebiramo, odgovarjamo nanjo ipd.

  V Windows se klicna zveza vzpostavi avtomatièno, ko po¾enemo kak¹en
  program za delo z internetom. V Linuxu je obratno: najprej vzpostavimo
  zvezo, potem pa po¾enemo program. Programèek diald pa omogoèa tudi
  naèin dela, kot ste ga navajeni. Namestitev in ukrojitev omre¾ja na
  klic je bilo svojèas eno najte¾jih opravil, kar pa ne dr¾i veè. Veè
  podrobnosti je v ,,Configuration HOWTO``

  Za konec ¹e beseda o ,,Omre¾ni sose¹èini``. Va¹ raèunalnik z Linuxom
  se lahko obna¹a enako kot raèunalniki z Windows NT/9x v krajevnem
  omre¾ju Microsoft Windows! Èude¾na beseda tu je Samba -- ne
  temperamentni brazilski ples, ampak izvedba protokola SMB za Linux.
  Veè o Sambi je na voljo na naslovu  <http://samba.anu.edu.au/samba>.


  10.  Kanèek programiranja


  10.1.  Skripte: datoteke .BAT na steroidih

  Èe ste, tako kot pisec, uporabljali datoteke .BAT za to, da ste dolge
  ukazne vrstice nadomestili z bli¾njicami, ste medtem verjetno ¾e
  ugotovili, da gre na Linuxu to z vzdevki v datoteki .profile. Èe pa so
  bile va¹e datoteke .BAT bolj zapletene, boste gotovo navdu¹eni nad
  skriptnim jezikom, ki ga ponuja ukazna lupina. Vsaj tako moèan je kot
  stari dobri QBasic, èe ne bolj. Pozna spremenljivke, strukture kot
  while, for, case, if..then..else, in veliko drugih dobrot; lahko ga
  imamo za dobro alternativo ,,pravim`` programskim jezikom.

  Skript -- ekvivalent datoteki .BAT v DOS -- je enostavna tekstovna
  datoteka z ukazi, ki jo lahko napi¹emo s katerimkoli urejevalnikom,
  shranimo, in napravimo izvedljivo z ukazom chmod +x <moja_skript>.
  Po¾enemo ga enostavno tako, da vtipkamo njegovo ime.

  Majhno opozorilo. S sistemskim urejevalnikom vi ima veèina novih
  uporabnikov precej¹nje te¾ave. Tukaj ne bomo razlagali, kako se ga
  uporablja, bralec naj poi¹èe razlago v knjigi ,,Namestitev in zaèetek
  dela z Linuxom`` ali pa v priroènikih, ki so dostopni v internetu.
  Zadovoljiti se boste morali z najnujnej¹im:


  *  Novo besedilo vnesemo tako, da pritisnemo tipko i in zaènemo z
     vna¹anjem

  *  Znak pobri¹emo tako, da pritisnemo <ESC>, zatem pa x

  *  Urejevalnik zapustimo, ne da bi shranili spremembe, s pritiskom na
     tipko <ESC>, zatem pa vtipkamo :q!

  *  Shranimo in konèamo s pritiskom na <ESC>, zatem vtipkamo :wq.

  Dober urejevalnik za zaèetnike je joe. Èe ga poklièemo z imenom jstar,
  se obna¹a enako kot urejevalnik v DOS. jed v naèinu WordStar ali IDE
  je ¹e bolj¹i. O tem, kje najdete enega in drugega, se pouèite v
  razdelku ``Kje najdemo programe''.

  Pisanje skript v bash je tako obse¾na tema, da bi sama zahtevala celo
  knjigo. Tu se ne bomo veè spu¹èali v globine te teme, ampak bomo
  navrgli samo ¹e en primer skripte, iz katerega se lahko nauèite nekaj
  osnovnih pravil:


  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  # zgled.sh
  # To je komentar
  # Ne spreminjajte prve vrstice!
  echo "Sistem: `uname -a`"       # uporabimo izpis zunanjega ukaza uname
  echo "Tej skripti je ime $0"    # vgrajene spremenljivke
  echo "Podali ste $# parametrov; ti so: "$*
  echo "Prvi parameter je: "$1
  echo -n "Va¹e ime? " ; read ime
  echo Opazite razliko: "hi $ime" # dvojni narekovaji
  echo Opazite razliko: 'hi $ime' # enojni narekovaji
  DIRS=0 ; FILES=0
  for file in `ls .` ; do
    if [ -d ${file} ] ; then      # imenik?
      DIRS=`expr $DIRS + 1`       # DIRS = DIRS + 1
    elif [ -f ${file} ] ; then
      FILES=`expr $FILES + 1`
    fi
    case ${file} in
      *.gif|*jpg) echo "${file}: slika" ;;
      *.txt|*.tex) echo "${file}: besedilo" ;;
      *.c|*.f|*.for) echo "${file}: izvorna koda programa" ;;
      *) echo "${file}: druga datoteka" ;;
    esac
  done
  echo "Imenikov je ${DIRS}, datotek pa ${FILES}"
  ls | grep "ZxY--!!!WKW"
  if [ $? != 0 ] ; then           # izhodna koda zadnjega ukaza
    echo "ZxY--!!!WKW not found"
  fi
  echo "dovolj... 'man bash' vam bo postregel z dodatnimi informacijami."
  ______________________________________________________________________


  10.2.  C za vas

  V Unixu je sistemski jezik C, najsi vam je v¹eè ali ne. Na voljo pa je
  tudi kopica drugih jezikov: Java, Fortran, Pascal, Lisp, Perl, Awk...

  Ker verjamemo, da C ¾e znate, bomo tu le navedli nekaj napotkov za
  tiste, ki vas je razvadil Turbo C++ ali kaj sorodnega. Prevajalnik za
  C na Linuxu se imenuje gcc in ne vkljuèuje lepot, kot jih njegovi
  dvojniki v DOS: ne vsebuje integriranega okolja za delo, interaktivne
  pomoèi, integriranega razhro¹èevalnika in podobnega. Je res samo
  surovi prevajalnik, ki ga po¾enemo iz ukazne vrstice (kot prevajalnik
  pa je resda zelo moèan in uèinkovit). Obièajni programèek hello.c
  prevedemo z ukazom:

       $ gcc hello.c

  To bo proizvedlo izvedljiv program z imenom a.out. Èe ¾elimo izvedljiv
  program poimenovati kako drugaèe, lahko to navedemo v ukazni vrstici,
  npr.:

       $ gcc -o hola hello.c

  Èe bi radi v izvedljiv program povezali ¹e knji¾nico, dodamo izbiro
  -l<ime_knji¾nice>. Takole na primer pove¾emo program s standardno
  matematièno knji¾nico:

       $ gcc -o matemprog matemprog.c -lm

  (Izbira -l<nekaj> pove prevajalniku gcc, naj v izvedljiv program
  pove¾e ¹e knji¾nico /usr/lib/lib<nekaj>.a; tako -lm iz prej¹njega
  zgleda pove¾e knji¾nico /usr/lib/libm.a).

  To je takorekoè vse, kar boste potrebovali za prevajanje kratkih
  programèkov. Kadar pa pi¹ete dolg program, katerega izvorna koda je
  razbita v veè manj¹ih datotek, si boste precej olaj¹ali delo s
  programom make. Recimo, da pi¹ete razèlenjevalnik izrazov. Izvorna
  koda se imenuje parser.c in klièe deklaracije iz glav parser.h in
  xy.h. Funkcije, definirane v parser.c pa ¾elite uporabiti v drugem
  programu, recimo calc.c, ki prav tako prebere glavo parser.h. Kak¹na
  zme¹njava! Kaj morate torej napraviti, da prevedete calc.c?

  Kar morate napraviti, je napisati takoimenovani Makefile, ki vodi
  evidenco o odvisnostih med izvornimi ter prevedenimi datotekami. V
  na¹em primeru bi bila tak¹na:


  ______________________________________________________________________
  # makefile za prevajanje calc.c
  # Vnesite <TAB> kjer je oznaèeno

  calc: calc.o parser.o
  <TAB>gcc -o calc calc.o parser.o -lm
  # Program calc je odvisen od dveh prevedenih datotek: calc.o in parser.o

  calc.o: calc.c parser.h
  <TAB>gcc -c calc.c
  # calc.o je odvisen od izvorne datoteke calc.c in glave parser.h

  parser.o:  parser.c parser.h xy.h
  <TAB>gcc -c parser.c
  # parser.o je odvisen od izvorne datoteke parser.c in dveh glav

  # To je vse.
  ______________________________________________________________________


  Shranite to datoteko pod imenom Makefile. Zdaj preprosto napi¹ete
  make, ki bo prevedel cel paket. Alternativno jo lahko shranite tudi
  pod drugaènim imenom, denimo calc.mak, le da boste to ime zdaj morali
  navesti kot parameter: make -f calc.mak. Veè o tem se boste nauèili ob
  branju priroènika. Tudi funkcije iz standardne knji¾nice imajo svoje
  strani v priroèniku, in sicer v tretjem poglavju. Zgled ka¾e, kako do
  navodil za funkcijo printf:

       $ man 3 printf

  Napake v programih lahko odpravljate z razhro¹èevalnikom gdb. Ukaz
  info gdb vas bo pouèil o podrobnostih.

  Programerju je na voljo zelo veliko ¹tevilo razliènih knji¾nic. Med
  prvimi, ki se jih boste morda ogledali, sta ncurses, ki podpira delo z
  znakovnim zaslonom, ter svgalib za delo v grafiènem naèinu.  Mnogi
  urejevalniki se tudi lahko obna¹ajo kot integrirano okolje.emacs in
  jed, na primer, podpirata barvanje sintakse, zamikanje programske kode
  in podobno. Alternativa pa je paket rhide, ki ga lahko snamete z
  <ftp://metalab.unc.edu:/pub/Linux/devel/debuggers/>. Je kopija
  Borlandovega integriranega okolja, in precej verjetno je, da vam bo
  v¹eè.


  10.3.  Programiranje v oknih X

  Èe ste dovolj pogumni, da se boste lotili programiranja za X11 (ni
  tako zapleteno, koz se sprva zdi!), obstaja veè knji¾nic, ki pisanje
  programov za X11 znatno olaj¹ajo. Glavni mesti, ki ju boste ¾eleli
  obiskati, sta domaèa stran knji¾nice GTK+,  <http://www.gtk.org>, in
  domaèa stranj knji¾nice Qt,  <http://www.troll.no>. Knji¾nica GTK+,
  zasnovana za jezik C, obsega nabor grafiènih elementov, ki je bil
  prvotno uporabljen za grafièni paket GIMP  <http://www.gimp.org>, zdaj
  pa ga uporablja tudi namizje GNOME. Kdeveloper, na drugi strani,
  temelji na knji¾nici Qt, prirejeni za delo s C++, in uporabljeni v
  namizju KDE. Najverjetneje boste uporabili eno od teh dveh knji¾nic.

  Nekatera najbolj¹a orodja za slikovno programiranje so Kdevelop za Qt,
  <http://www.kdevelop.org>, in Glade za GTK+,  <http://glade.pn.org>.
  Veè informacij najdete tudi na strani <http://www.free-soft.org/guitool/>.


  10.3.1.  Programiranje za veè strojnih okolij


  Kaj ne bi bilo sijajno, èe bi lahko pisali programe, ki bi se s
  prevajalnikom gcc brez sprememb prevedli tako v Linuxu kot v Windows?
  V èasu tega pisanja obstaja nekaj kolikor toliko stabilnih naborov
  grafilènih elementov, ki delujejo v veè okoljih. Èe kot prioriteti
  postavimo stabilnost in popolnost, se izbor bolj ali manj zo¾i na eni
  samo ime: FLTK, Fast Light Tool Kit  <http://www.fltk.org>.
  Presenetljivo majhen, hiter in stabilen je. Ima tudi delno vizualni
  sestavljalnik programov, imenovan Fluid.


  11.  Preostali 1%

  Pravzaprav veè kot le 1%...


  11.1.  Poganjanje programov za DOS/Windows


  Da, do neke mere lahko v Linuxu poganjamo tudi programe, pisane in
  prevedene za DOS ali Windows! Dva razmeroma dobra emulatorja
  obstajata, Dosemu  <http://www.dosemu.org/> in WINE
  <http://www.winehq.com/>. Slednji je iz izdaje v izdajo bolj¹i, in
  seznam programov, ki teèejo v njem, je vse dalj¹i. Med njimi sta tudi
  Microsoft Word in Excel.


  11.2.  Arhiviranje datotek: tar in gzip

  Programa tar in gzip sta standardno uporabljana programa za
  arhiviranje in stiskanje datotek v Unixu. Prvi slu¾i za izdelavo
  arhivov -- podobno kot PKZIP ali Winzip, le da arhiva ne stisne. Nov
  arhiv ustvarimo takole:

       $ tar -cvf <arhuvska_datoteka.tar> <datoteka> [datoteka...]

  Iz arhiva izlu¹èimo posamezno datoteko ali veè datotek:

       $ tar -xpvf <arhivska_datoteka.tar> [datoteka...]

  Vsebino arhiva izpi¹emo z ukazom:

       $ tar -tf <arhivska_datoteka.tar> | less

  Arhiv (ali kakr¹nokoli drugo datoteko) lahko stisnemo s programoma
  compress ali gzip. Drugi je novej¹i in precej bolj uèinkovit pri
  stiskanju, zato uporabo prvega odsvetujemo.

       $ compress <datoteka>
       $ gzip <datoteka>

  Rezultat je stisnjena datoteka, ki ima bodisi pripono .Z (compress)
  ali .gz (gzip). Nobeden od njiju ni arhivski program in stisneta le po
  eno datoteko naenkrat. Stisnjene datoteke razpnemo z obratnima
  ukazoma:

       $ compress -d <datoteka.Z>
       $ gzip -d <datoteka.gz>

  Veè o enem in drugem preberite v priroèniku.

  Obstajajo tudi programi unarj, zip in unzip. Slednja sta povsem
  zdru¾ljiva s parom PKZIP/PKUNZIP. Arhivske datoteke s pripono .tar.gz
  ali .tgz so v svetu Unixa enako pogoste kot datoteke .ZIP v svetu DOS.
  Gre za datoteke, ki so bile najprej arhivirane s programom tar, zatem
  pa ¹e stisnjene s programom gzip. Vsebino stisnjene arhivske datoteke
  si ogledamo tako, da progranu tar dodatno podamo ¹e izbiro -z:

       $ tar ztf <datoteka.tar.gz> | less


  11.3.  Name¹èanje dodatnih programov

  Najprej in predvsem: name¹èanje dodatnih programov je delo sistemskega
  skrbnika. Veèina programskih paketov za Linux je dostopnih kot arhiv
  .tar.gz. Arhiv navadno vsebuje podimenik z imenom programskega paketa,
  ta pa vsebuje vse datoteke in eventuelne podimenike. Dodatne programe
  navadno name¹èamo v imenik /usr/local. Arhiv razpakiramo z ukazom:

       # tar zxf <arhiv.tar.gz>

  Navodila za namestitev so navadno v datoteki README ali INSTALL.
  Dostikrat je programski paket na voljo le kot izvorna koda, kar
  pomeni, da ga morate najprej prevesti. Navadno gre to enostavno z
  zaporedjem ukazom ./configure, make in make install. Za prevajanje
  seveda potrebujete prevajalnik gcc ali g++.

  Drugi arhivi morajo biti razpakirani iz korenskega imenika /; tak¹ni
  arhivi so recimo Slackware (.tgz). Spet tretji ne vsebujejo
  podimenika, ampak se datoteke razpakirajo kar v trenutnem imeniku.
  Vedno je pametno prej z izbiro -t izpisati vsebino arhiva, preden ga z
  izbiro -x v resnici razpakiramo.

  Distribucije Debian, Red Hat in druge uporabljajo lasten arhivski
  format; prva .deb, ostale dve .rpm. Posebno drug format je precej
  raz¹irjen; tak¹ne pakete namestimo enostavno z ukazom:

       # rpm -i paket.rpm


  11.4.  Nasveti brez katerih ne gre


  Pomikanje nazaj po izpisu: pri izpisovanju na zaslon se dostikrat
  zgodi, da je tisto zanimivo ravnokar izginilo na vrhu zaslona. Nekaj
  zadnjih strani izpisa (koliko, je odvisno od grafiène kartice) je
  kljub vsemu ¹e shranjeno, do njih pridete s pritiskom na tipki
  <SHIFT>+<PAGE UP>.

  Vrnitev zaslona v normalno stanje: èe ste na zaslon s programoma more
  ali cat izpisali kak¹no èudno, recimo binarno, datoteko, je zaslon
  lahko ostal v neuporabnem stanju. Poskusite na slepo natipkati reset
  ali pa naslednji niz znakov: echo CTRL-V ESC c RETURN.

  Odre¾i in prilepi: za znakovni zaslon glej spodaj; v X11 kliknite in
  povlecite mi¹ko, da oznaèite (pobarvate) besedilo, potem kazalèek
  prestavite na ¾eljeno mesto in pritisnite srednji gumb na mi¹ki (ali
  levega in desnega hkrati, èe imate mi¹ z dvema gumboma). Obstaja tudi
  odlagali¹èe xclipboard (kamor lahko odlagamo samo besedilo); naj vas
  pri njem ne zmede zelo dolg odzivni èas.

  Mi¹ka in znakovni zaslon: èe ste namestili paket gpm, gonilnik za
  mi¹ko za znakovni zaslon, lahko z klikom in potegom oznaèite besedilo,
  s klikom na desni gumb pa ga prenesete na nov kraj. Deluje tudi prek
  veè virtualnih konzol.

  Sporoèila jedra operacijskega sistema: v datoteko /var/adm/messages
  (ali /var/log/messages) se zapisujejo sporoèila jedra, vkljuèno z
  izpisom ob zagonu. Tudi ukaz dmesg je uporaben.


  11.5.  Kje najdemo programe

  Èe vas skrbi, kje boste na¹li nadomestila za svoje stare programe z
  DOS/Windows, vam svetujemo, da se najprej obrnete na glavni arhiv
  programja za Linux:  <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux>. Druga imenitna
  zaèetna mesta so ,,Linux Applications and Utilities Page`` na
  <http://www.xnet.com/~blatura/linapps.shtml>, ,,uradna`` stran Linuxa
  <http://www.linux.org> ter  <http://freshmeat.net>.


  11.6.  Sladkorèki

  Na Linuxu lahko poèenjate cel kup stvari, ki jih je bilo nerodno,
  te¾ko ali pa sploh nemogoèe izvesti pod DOS/Windows. Tole je kratek
  seznam; le toliko, da dobite okus:

  *  Ukaz at omogoèa izvajanje ukazov ob doloèenem èasu

  *  awk je preprost, a moèan jezik za delo s podatkovnimi datotekami
     (in ne samo z njimi). Èe je podatki.dat tabela s podatki, lahko z
     naslednjim enovrstiènim programèkom izpi¹ete prvo in èetrto polje
     vseh tistih zapisov, ki v drugem polju vsebujejo niz ,,abc``:

       $ awk '$2 ~ "abc" {print $1, "\t", $4}' podatki.dat

  *  Ukaz cron je uporaben za izvajanje periodiènih opravil (ob danem
     dnevu in/ali uri). Glejte man 5 crontab za podrobnosti.

  *  Ukaz file <datoteka> poskusi uganiti zvrst datoteke (besedilo,
     program, arhiv ipd.).

  *  Ukaz find (glejte tudi razdelek ``Imeniki: vzporedba ukazov'') je
     eden najmoènej¹ih in najbolj uporabnih. Uporablja se za iskanje
     datotek, ki zado¹èajo navedenim pogojem, obenem pa lahko na njih
     tudi delujemo. Splo¹na skladnja ukaza je:

       $ find <imenik> <izraz>

     kjer <izraz> vkljuèuje pogoje iskanja ter delovanje na najdene
     datoteke. Primeri:

       $ find . -type l -exec ls -l {} \;

     poi¹èe vse datoteke, ki so simboliène povezave, in izpi¹e, kam
     ka¾ejo.

       $ find / -name "*.old" -ok rm {} \;

     poi¹èe vse datoteke s pripono .old in jih pobri¹e, pri vsaki pa
     vpra¹a za potrditev.

       $ find . -perm +111

     poi¹èe vse izvedljive datoteke.

       $ find . -user root

     poi¹èe vse datoteke, katerih lastnik je root. Mo¾nosti je ¹e
     veliko, oglejte si priroènik.

  *  Ukaz grep poi¹èe regularne izraze (seveda tudi enostavne nize) v
     datotekah. Spodnji primer prei¹èe vse datoteke s pripono .tex v
     trenutnem imeniku in izpi¹e tiste, v katerih nastopa niz
     ,,geolo¹k*``: geolo¹ka, geolo¹kega, geolo¹kim...

       $ grep -l "geolo¹k*" *.tex

     Izvedba zgrep deluje na datotekah, stisnjenih z gzip.

  *  Regularni izraz so navidez zapleten, vendar hudirjevo moèan naèin
     za iskanje po besedilih. Naslednji regularni izraz, ^a[^a-
     m]X{4,}txt$ poi¹èe vse vrstice, ki zado¹èajo naslednjim pogojem:
     zaènejo se z ,a`, temu sledi katerikoli znak razen èrk z intervala
     a-m, temu sledijo ¹tiri ali veè èrk X, in se konèajo s ,,txt``.
     Regularne izraze poznajo vsi spodobni urejevalniki, less, in mnogi
     drugi programi. man grep vam lahko slu¾i kot uvod v regularne
     izraze.

  *  Ukaz script <dnevnik> pi¹e dnevni¹ko datoteko komunikacije
     uporabnik-raèunalnik v navedeno datoteko, dokler ne vtipkamo ukaza
     exit. Uporabno pri odkrivanju napak.

  *  Ukaz sudo selektivno dovoljuje uporabnikom nekatera opravila, ki so
     sicer dovoljena samo sistemskemu skrbniku, npr. formatiranje in
     priklapljanje diskov. Preberite priroènik za dodatne informacije.

  *  Ukaz uname -a izpi¹e osnovne informacije o sistemu.

  *  Ukaza zcat in zless sta uporabna za pregledovanje stisnjenih
     datotek, ne da bi jih zares dekomprimirali. Uporabimo jih lahko
     tudi pri nizanju ukazov. Zgled:

       $ zless textfile.gz
       $ zcat textfile.gz | lpr

  *  Naslednji ukazi tudi lahko kdaj pridejo prav: bc, cal, chsh, cmp,
     cut, fmt, head, hexdump, nl, passwd, printf, sort, split, strings,
     tac, tail, tee, touch, uniq, w, wall, wc, whereis, write, xargs,
     znew.  Preberite ustrezne strani priroènika.


  11.7.  Trening Unixa v DOS

  Èe verjamete ali ne, tudi za DOS in Windows obstajajo imenitna orodja,
  ki ponujajo okolje, podobno Unixu. Eno je zbirka DJGPP
  <http://www.delorie.com/djgpp/> za DOS, medtem ko je Cygwin
  <http://cygwin.com/> nekoliko popolnej¹i nabor, ki pa deluje samo v
  okolju Win32. Eden in drugi ponujata enake pripomoèke in razvojna
  orodja GNU kot Linux, seveda pa ne prièakujte enake stabilnosti
  sistema ali hitrosti.

  Èe bi radi poskusili, pribli¾no kak¹no je ¾ivljenje v Linuxu,
  poskusite DJGPP. Snemite in prenesite naslednje datoteke (v èasu
  pisanja tega prevoda je zadnja izdaja 2.03): djdev203.zip,
  bnu2951.zip, bsh204b.zip, fil40b.zip, find41b.zip, grep24b.zip,
  gwk306b.zip, lss358b.zip, shl112b.zip. Pakete spremljajo navodila za
  namestitev, dodatno pomoè pa najdete v novièarski skupini
  <news:comp.os.msdos.djgpp>.

  ©e posebej uporaba ukazne lupine bash je prijetna osve¾itev v
  DOS/Windows. Nastavite jo tako, da popravite prilo¾eno datoteko
  BOOT.BAT tako, da bo primerna za va¹o namestitev. Potem prepi¹ite
  obstojeèe datoteke v domaèi imenik v razdelku DOS z naslednjimi:


   # to je _bashrc

   LS_OPTIONS="-F -s --color=yes"
   alias cp='cp -i'
   alias d='ls -l'
   alias l=less
   alias ls="ls $LS_OPTIONS"
   alias mv='mv -i'
   alias rm='rm -i'
   alias u='cd ..'


   # to je _bprof
   if [ -f ~/_bashrc ]; then
     . ~/_bashrc
   fi
   PS1='\w\$ '
   PS2='> '
   CDPATH="$CDPATH:~"
   # spremenljivke, ki jih potrebuje less(1)
   LESS="-M-Q"                     # dolgi pozivnik, tiho delovanje
   LESSEDIT="%E ?lt+%lt. %f"       # urejaj zgornjo vrstico
   VISUAL="jed"                    # urejevalnik
   LESSCHARSET=latin1              # prika¾i ne-ASCII znake
   export PS1 PS2 CDPATH LS_OPTIONS LESS LESSEDIT LESSOPEN VISUAL LESSCHARSET


  11.8.  Pripone imen datotek in programi, ki jih uporabljajo

  Pri imenih datotek ste morda naleteli na celo kopico razliènih pripon.
  Èe izpustimo nekatere bolj eksotiène (datoteke s pisavami in podobno),
  naslednja tabela podaja, kaj je kaj.

  *  1 ... 8: sestavki referenènega priroènika (angl. man pages).
     Uporablja jih program man.

  *  arj: arhivi, napravljeni s programom arj.

  *  dvi: izhodna datoteka, ki jo izdela TeX (glejte spodaj). Prika¾ete
     jo s programom xdvi, s programom dvips pa jo lahko odtisnete ali pa
     predelate v format PostScript (pripona .ps).

  *  gz: stisnjena datoteka; razpnemo jo z ukazom gzip -d.

  *  info: hipertekstna datoteka informacijskega sistema GNU texinfo.
     Prika¾ete jo s programom info.

  *  lsm: datoteka Linux Software Map. Navadna besedilna datoteka z
     opisom programskega paketa.

  *  ps: datoteka v formatu PostScript. Prika¾emo ali odtisnemo jo s
     paketom GhostScript (ukaz gs) in, neobvezno, ghostview ali gv.

  *  rpm: paket Red Hat. Namestite ga z namestitvenim programom rpm.

  *  taz, tar.Z: arhivska datoteka izdelana s programom tar in stisnjena
     s programom compress.

  *  tgz, tar.gz: arhivska datoteka izdelana s programom tar in
     stisnjena s programom gzip.

  *  tex: izvorna datoteka za stavni sistem TeX. Namestite paket tex, ki
     je na voljo v mnogih distribucijah. Paket je precej obse¾en.

  *  texi: izvorna datoteka za dokumentacijski sistem GNU texinfo, iz
     katere lahko pridelamo datoteko .tex in interaktivno hipertekstno
     datoteko .info. Potrebujete paket texinfo.

  *  xbm, xpm, xwd: bitne slike. Prikazujete in popravljate jih lahko s
     programom xpaint.

  *  Z: datoteka, stisnjena s programom compress.


  11.9.  Pretvorba datotek


  Pri izmenjavi besedilnih datotek med okolji DOS/Windows in Linux
  pazite na dejstvo, da sistema zakljuèujeta vrstice na razlièen naèin.
  V DOS se vsaka vrstica zakljuèi z dvema znakoma, CR/LF (Carriage
  Return/Line Feed; pomik na zaèetek vrstice, skok v novo vrstico; kodi
  ASCII 13 in 10), pod Linuxom pa samo z LF. Datoteke z DOS zato na
  Linuxu izgledajo okrancljane z znaki ^M na koncu vsake vrstice;
  obratno pa datoteke z Linuxa DOS razume kot eno samo kilometrsko
  vrstico. Orodja kot so dos2unix in unix2dos prevajajo iz enega formata
  v drugega.

  Za zapis na¹ih znakov se uporablja kar nekaj razliènik kodnih
  razporedov. Pod DOS se najveè uporablja CP852 ali stari sedembitni
  standard JUS I.B1.002, pod Windows CP1250, na Linuxu pa ISO 8859-2
  (Latin 2). Med razliènimi kodnimi nabori lahko pretvarjate z orodjem
  recode.


  11.10.  Prosti pisarni¹ki paketi


  Da tudi ti obstojajo!

  StarOffice <http://www.sun.com/staroffice> je trenutno najbolj zrel
  in popoln pisarni¹ki paket. Hitro pa poteka tudi razvoj paketa Koffice
  <http://www.koffice.org>. StarOffice je velikanski in poèasen,
  vseeno pa èisto dober. Ponuja nekatere lastnosti, ki jih v Microsoft
  Office ni. Poleg tega lahko prebira tudi datoteke, ki jih zapi¹eta
  Word in Excel, èeravno pretvorba ni vedno popolna.

  Drug dostojen urejevalnik je Corel WordPerfect; prosto izdajo je moè
  sneti z interneta. Je sploh treba povedati ¹e kaj veè? Tu je:
  <http://www.corel.com>.


  12.  Konec, za zdaj

  Èestitamo! Zdaj imate ¾e nekaj pojma o Unixu in lahko zaènete z delom.
  Zavedajte pa se, da je va¹e poznavanje sistema za zdaj ¹e vedno
  omejeno, in da potrebujete veè prakse, preden se boste v Linuxu
  poèutili kot doma. Èe pa je va¹ namen le, da se nauèite katerega od
  uporabni¹kih programov, s katerimi boste delali, pa je tukaj zapisano
  za najosnovnej¹e poznavanje sistema ¾e èisto dovolj.

  Preprièan sem, da boste u¾ivali ob Linuxu in se nauèili vse veè in veè
  o njem -- tako kot vsi. Stavim tudi, da se ne boste nikoli veè vrnili
  nazaj v DOS in Windows. Nazadnje upam, da je zapisano jasno povedano,
  in da je bilo v pomoè vsem trem ali ¹tirim bralcem, ki so se prebili
  do tod.


  12.1.  Copyright


  Copyright (c) Guido Gonzato, ggonza@tin.it. Ta spis lahko raz¹irjate
  skladno s pogoji, navedenimi v dovoljenju za uporabo LDP, dostopnem na
  naslovu  <http://www.linuxdoc.org/COPYRIGHT.html>, z dodatnim pogojem,
  da ga ni dovoljeno raz¹irjati v spremenjeni obliki brez avtorjevega
  privoljenja. Priredil in prevedel v sloven¹èino ga je Primo¾ Peterlin,
  primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si.

  Z morebitnimi vpra¹anji se obrnite na domaèo stran projekta LDP (Linux
  Documentation Project),  <http://www.linuxdoc.org>.


  12.2.  Pravni poduk

  Ta spis je ponujen tak¹en, kot je. Veliko napora je bilo vlo¾enega v
  to, da bi bila zapisana informacija èimbolj a¾urna in toèna, vendar pa
  jo uporabljate izkljuèno na lastno odgovornost. Ne pisec in ne
  prevajalec ne odgovarjata za kakr¹nokoli ¹kodo, ki bi morebiti sledila
  iz uporabe tega dela.

  Pisec se zahvaljuje Mattu Welshu, avtorju ``Linux Installation and
  Getting Started'', Ianu Jacksonu, avtorju ``Linux frequently asked
  questions with answers'', Giuseppu Zanettiju, avtorju italijanske
  knjige ``Linux'', vsem, ki so mi po elektronski po¹ti poslali
  predloge, posebej pa Linusu Torvaldsu in skupini GNU, ki so nam dali
  Linux.

  Odziv -- pro¹nje, predlogi, opljuvanja in podobno -- je vedno
  dobrodo¹el.

  U¾ivajte Linux, u¾ivajte ¾ivljenje,


  Guido   =8-)