HOWTO za sreèanje z podpisovanjem GPG/PGP kljuèev
  Avtor: V. Alex Brennen (vab@cryptnet.net) Prevod:Bo¹tjan
  Müller (neonatus@neonatus.net)
  v1.0.4, 21. junij 2001, prevod: 22. december 2001

  Ta dokument opisuje postopek in metode za organizacijo ter udele¾bo na
  sreèanju s podpisovanjem PGP/GPG kljuèev z uporabo GPG PGP imple­
  mentacije, GnuPG.  Ponudi nam razlago postopka za sreèanje s podpiso­
  vanjem, odgovore pogosto zastavljenih vpra¹anj ter razlo¾i kako
  proizvesti svoje in podpisovati kljuèe drugih ljudi.
  ______________________________________________________________________

  Kazalo


  1. Pregled sreèanja

     1.1 Kaj natanko je sreèanje s podpisovanjem kljuèev?
     1.2 Kaj je podpisovanje kljuèev?
     1.3 Kaj je mre¾a zaupanja (web of trust)?
     1.4 Mi lahko daste primer uporabe podpisa z kljuèi?
     1.5 Zakaj bi hoteli prirejati lastna sreèanja s podpisovanjem kljuèev?

  2. Organizacija sreèanja

     2.1 Vloga koordinatorja
     2.2 Kako naj bi bilo sreèanje strukturirano?
     2.3 Naznanitev sreèanja
     2.4 Ustvarjanje spiska kljuèev
     2.5 Grafièna izrisava mre¾e zaupanja (web of trust)

  3. Udele¾ba na sreèanju

     3.1 Povzetek nalog udele¾enca sreèanja
     3.2 Kaj naj udele¾enci prinesejo na sreèanje?
     3.3 Èesa naj udele¾enci Nebi Prinesli na sreèanje?
     3.4 Zakaj naj nebi prinesli raèunalnika na sreèanje?
     3.5 Kreiranje lastnega para kljuèev
     3.6 Podpisovanje kljuèev ostalih
     3.7 Preklic va¹ega para kljuèev

  4. Pomembni podatki, ter viri za za veè informacij

     4.1 Spisek javnih stre¾nikov s kljuèi

  5. Povezave na sorodne dokumnte

     5.1 Povezane spletne strani
     5.2 Povezani RFC-ji

  6. O tem dokumentu

     6.1 Verzije
     6.2 Sodelavci


  ______________________________________________________________________

  1.  Pregled sreèanja


  1.1.  Kaj natanko je sreèanje s podpisovanjem kljuèev?


  Sreèanje s podpisovanjem GPG/PGP kljuèev (GPG/PGP Keysigning Party) je
  shod GPG/PGP uporabnikov z namenom sreèanja z drugimi uporabniki
  GPG/PGP-ja ter podpisovanjem kljuèev. To v veliki meri pripomore k
  raz¹irjanju mre¾e zaupanja (web of trust), vèasih pa slu¾i kot forum
  za diskusijo o moèni enkripciji, politiènih, ter socialnih spornih
  toèkah na temo moène enkripcije, pravicah posameznikov, neodvisnosti
  posameznika ter celo implementaciji enkripcijske tehnologije ali celo
  bodoèe delo  na prostem programju za enkripcijo.

  1.2.  Kaj je podpisovanje kljuèev?


  Podpisovanje kljuèev je digitalni podpis javnega kljuèa.  Digitalno
  lahko podpi¹ete svoj lastni kljuè, ali pa javni kljuè, ki pripada
  nekomu drugemu. Podpisovanje kljuèev je potrebno, da se preveri, da
  doloèen javni kljuè res pripada osebi, ki se izdaja kot lastnik
  kljuèa. Na nek naèin podpisi overjajo javne kljuèe.  Na ta naèin
  podpisovanje kljuèev ¹iri mre¾o zaupanja.

  1.3.  Kaj je mre¾a zaupanja (web of trust)?


  Mre¾a zaupanja je izraz, ki se uporablja za opis odnosa med skupinami
  kljuèev. Podpis kljuèa je kot povezava ali nit èe temu tako reèemo v
  mre¾i zaupanja. Te povezave so imenovane Pot Zaupanja (Trust Path).
  Poti zaupanja so lahko obojstranske ali le enosmerne. Ideana mre¾a
  zaupanja je tak¹na v kateri je vsak obojestransko povezan z vsemi
  ostalimi. Efektivno vsk zaupa, da vsak kljuè dejansko pripada
  lastniku. Mre¾o zaupanja si lahko predstavljate kot vsoto vseh teh
  poti zaupanja, ali povezav med vsemi lastniki kljuèev. Kot grafièen
  primer si lahko ogledate primer grafa mre¾e zaupanja v katero spada
  avtor tega HOWTO-ja.

  1.4.  Mi lahko daste primer uporabe podpisa z kljuèi?


  Kot primer, recimo, da Alice in Bob generirata kljuèe z GPG-jem ter
  priredita PGP sreèanje s podpisovanjem kljuèev. Na sreèanju Alice in
  Bob drug drugemu overita informacije o kljuèih in kasneje drug drugemu
  podpi¹eta kljuèe. GPG ¾e privzeto avtomatsko podpi¹e javni kljuè
  vsakega generiranega para z pripadajoèim privatnim kljuèem. Tako imata
  sedaj Alice in Bob vsaj dva veljavna podpisa, ki potrjujeta, da jima
  kljuèa res pripadata. Kljuè, ki pripada Alice je podpisan od Alice
  same, ter Bob-a, Bob-ov kljuè, pa vsebuje njegov lasten podpis ter
  podpis Alice. Èe v prihodnosti Bob in Alice sreèata Cathy. Cathy
  generira par kljuèev, ter in pove Alice in Bob-u da jima bo poslala
  svoj kljuè. Alice Cathy ni v¹eè in noèe, da bi Bob komuniciral z njo
  preko enkriptiranih podatkov. Obe Alice in Cathy generirata PGP
  kljuèe, kateri naj bi oboji pripadali Cathy. Obe po¹ljeta kljuè Bob-u.
  Oba kljuèa imata le en podpis, podpis pripadajoèega privatnega kljuèa.
  Bob ne ve kateri kljuè dejansko pripada Cathy. Cathy izve, da je Bob
  dobil dva kljuèa in sumi Alice.  Cathy, sedaj jezna, ¾eli pridobiti
  informacije, katere bi lahko uporabila proti Alice. Èe pa to hoèe
  storiti mora komprimirati enkriptirano komunikacijo med Alice in Bob-
  om. Da pa bi to dosegla, se Cathy odloèi ponarediti email od Alice
  Bob-u v katerem mu sporoèa, da je generirala nov set kljuèev.
  Ponarajenem e-mailu Cathly doda "novi" javni kljuè (ki je v bistvu
  ponarejen kljuè, katerega je generirala Cathy). Vendar Bob, ki ima
  sedaj dva kljuèa od Alice, enega od teh je podpisalo veè ljudi (on in
  Alice), kar potrdi, da ta kljuè pripada Alice, medtem, ko ima drugi
  kljuè (kljuè, katerega je ponaredila Cathy samo en podpis - lasten
  podpis).

  Zgornji primer je zelo poenostavljen in stvari so lahko dosti bolj
  zakomplicirane kot to. Za veè informacij in detajlne opise si lahko
  preberete PGP FAQ-a ali dobre knjige o PKI. Zgornji primer jasno
  razlo¾i osnove podpisovanja kljuèev in vrednost le-tega. Cathy ni bila
  zmo¾na zamenjati kljuèa zaradi povezav mre¾e zaupanja med Bob-om in
  Alice.

  Kakorkoli, podpisi in mre¾e zaupanja ne jamèijo za verodostojne
  kljuèe. Na primer, ko sta Bob in Alice prviè sreèala Cathy, recimo, da
  je Cathy-in prijatelj Donald bil z Cathy. Donald bi lahko generiral
  ponarejene pare kljuèev za Alice in Bob-a, ju podpisal z svojim
  kljuèem ter nato ¹e vsakega z vsakim, kar bi imelo za posledico kljuèe
  z tremi podpisi na vsakem kljuèu, katere bi nato poslal Cathy Cathy bi
  tako imela serije ponarejenih kljuèev in podpisov. Kako bi njej
  pomagalo podpisovanje kljuèev, da bi se lahko obranila tak¹nega
  napada? Recimo, da so vsi ljudje vpleteni kljuèe izmenjevali preko
  stre¾nikov s kljuèi (keyservers). Èe bi Cathy iskala Bob-ov in Alice-
  in kljuè preko stre¾nika s kljuèi bi na¹la dva primera kljuèev tako za
  Alice kot za Bob-a. Èe pa bi Alice in Bob dobila dvajset podpisov na
  sreèanju z podpisovanjem kljuèev, je oèitno, da Cathy lahko bolje
  zaupa kljuèu, podpisanemo dvajsetkrat kot kljuèu podpisanemu trikrat.
  Cathy bi lahko dobila nekaj informacij o kljuèih tudi iz obstoja
  dodatnih javnih kljuèev - pobli¾je si lahko ogleda èas generiranja in
  datume ter mre¾o zaupanja teh kljuèev. Dvajset kljuèev, z podpisov z
  sreèanja z podpisovanjem bi morali biti podpisani dvajset ali veèkrat,
  ter bi morali imeti razliène èase generiranja, najverjetneje bi bili
  vsi kljuèi, ki so podpisali Alice-in in Bob-ov kljuè podpisani tudi z
  drugimi kljuèi.  To pa se nebi zgodilo, èe bi Donald heneriral dvajset
  ponarejenih parov kljuèev, ter sam ustvaril ponarejeno mre¾o zaupanja.


  1.5.  Zakaj bi hoteli prirejati lastna sreèanja s podpisovanjem
  kljuèev?



  Obstajajo trije osnovni razlogi, zakaj bi priredili èim veè sreèanj s
  podpisovanjem kljuèev.


  Prviè ter morda najpomembneje, priredite èim veè sreèan s
  podpisovanjem kljuèev, da raz¹irite mre¾o zaupanja. Globje in bolj
  povezana kot bo, te¾je jo je prevarati.


  Drugiè, sreèanja s podpisovanjem kljuèev omogoèajo vkljuèitev drugih v
  "varnostno kulturo" in jih spodbujajo k razumevanju PGP-ja in povezane
  tehnologije za moèno enkripcijo. Da bi pridobili prednosti moène
  enkripcije jo morajo ljudje uporabljati in to pravilno.


  Konèno, sreèanja s podpisovanjem kljuèev pripomorejo k izgradnji
  skupnosti. Pripomorejo "tekijem" (techies) da se dru¾ijo, spoznajo en
  drugega, mre¾o, ter diskutirajo o pomembnih temah kot so pravice
  posameznikov, pravice enkripcije, pravila interneta.  Diskusija je
  pomembna, ker je ne le prvi korak, temveè korak pred akcijo. V èasu
  avtorjevega pisanja tega dokumenta na svetu ni ravno mnogo mre¾
  zaupanja. Èe delate na tem, da bi zgradili mre¾o zaupanja v va¹em
  okoli¹u, je zelo verjetno, da bodo prvi udele¾enci v tej mre¾i
  voditelji ter tisti, ki bodo ustvarjali pravila internetne skupnosti v
  va¹em okoli¹u. To so posamezniki, ki lahko izberejo da zgradijo moèno
  varno kriptografijo in protokole v lokalno infrastrukturo, èe si tega
  ¾elijo. Integracija tak¹ne tehnologije in protokolov bi povzroèile, da
  bi problemi, kot je FBI-jev carnivore sistem neizvedljiv in zatorej
  dvomljiv.

  2.  Organizacija sreèanja




  2.1.  Vloga koordinatorja


  Sreèanja s podpisovanjem ni zelo te¾ko organizirati ali koordinirati.
  Kakorkoli, poleg rednih nalog povabljanja ljudi, izbire lokacije ter
  doloèitve èasa, ima koordinator ¹e naloge specifiène za sreèanje s
  podpisovanjem. Te navadno vkljuèujejo pripravljanje spiska kljuèev za
  vsakega udele¾enca, ter doloèitev zgradbe sreèanja.

  2.2.  Kako naj bi bilo sreèanje strukturirano?


  Obstajata dva osnovna naèina, na katera lahko izgradimo sreèanje s
  podpisovanjem kljuèev -- centraliziran naèin ali decentraliziran
  naèin.  Najbolj¹i pristop k sreèanja se doloèi glede na kolièino
  ljudi, ki bodo na sreèanju prisostvovali, ter ozraèja lokacije, kjer
  se bo sreèanje odvijalo. Osnovne zahteve sreèanja so da so udele¾enci
  zmo¾ni overiti kljuèe drug drugemu ter identitete drug drugemu. Èe so
  te osnovne zahteve izvr¹ene lahko koordinator uporabi variacije teh
  dveh tipov.


  Centralizirano sreèanje bi bilo bolj organizirane oblike, kar bi bolje
  delovalo z manj¹imi ¹tevili ljudi. Udele¾enci po¹ljejo podatke o
  svojih kljuèih koordinatorju, ki te podatke shrani v spisek. Vsak
  udele¾enec, potem ko prispe na sreèanje dobi en izvod tega spiska.
  Vsakega udele¾enca bi potem poklical koordinator. Udele¾enec bi takrat
  preveril, èe se njegov fingerprint ujema z fingerprintom kljuèa na
  spisku, katerega jim je dal koordinator. Èe je udele¾enec preprièan,
  da je fingerprint pravilen, bi na glas prebral svoj fingerprint, tako,
  da bi ¹e ostali udele¾enci videli, da imajo na listu pravi
  fingerprint.  Èe se fingerprint ujema, ga odkljukajo na svojem listu.
  To je nujno, da se preveri, da koordinator ni naredil napake pri
  pripravljanju spiska ali da jim ni podtaknil spisk z ponarejenimi
  podatki. Po tem, ko so vsi odkljukali kljuè, koordinator poklièe
  naslednjega udele¾enca, ter tako dalje. Po tem, ko so vsi kljuèi
  obkljukani, se udele¾enci ter koordinator postavijo v vrsto, pred
  seboj pa dr¾ijo list z svojim ID-jem. Oseba na zaèetku vrste se
  sprehodi do konca vrste in preveri ID vseh oseb v vrsti.  Èe je ID
  pravilen in se ujema s tem na listu, ter ¾e ima prvo kljukico si
  odkljuka poleg kljuèa ¹e drugo kljukico. Ko ima kljuè enkrat dve
  kljukici se ga lahko podpi¹e.


  Decentralizirano sreèanje bi temeljilo na principu da vsak dela zase.
  Udele¾enci naj bi se pomeèali neformalno, ter poiskali ostale
  udele¾ence katerih kljuèev ¹e niso podpisali. Po sreèanju preverijo
  kljuèe na svojih spiskih ter eden-drugemu overijo ID-je.
  Decentralizirana sreèanja omogoèajo vkljuèitev dosti veèjega ¹tevila
  ljudi, vendar imajo tudi slabo lastnost, da udele¾enci lahko
  spregledajo koga in mu ne podpi¹ejo kljuèa. Na tak¹nem sreèanju je
  pomembno, da koordinator vzpodbuja vse, da se preprièajo, da so
  overili ID-je ostalih. Spisek kljuèev ter fingerprintov ni nujen za
  tak¹no sreèanje, je pa priporoèljiv.


  Centralizirana sreèanja so odlièna za podpisovanja na konferencah med
  kosilom, neformalnih tihih sreèanjih pri nekom doma ali vrestavraciji,
  itd.  Decentralizirana sreèanja so dosti bolj praktièna za sreèanja,
  katerih se bo udele¾ilo veèje ¹tevilo ljudi, in se odvijajo v baru ali
  kakem drugem hrupnem okolju, ali zabavah katerih se udele¾ujejo
  neotesani ter te¾ko kontrolirajoèi geek-i.




  2.3.  Naznanitev sreèanja


  Veèje kot je sreèanje tem bolje. Sreèanje lahko naznanite na lokalnem
  LUG po¹tnem spisku, ostalih spiskih povezanih z raèunalni¹tvom v va¹i
  okolici, lahko celo daste oglas v èasopis ali izdate bilten za tisk.


  Èe ravno zaèenjate graditi mre¾o zaupanja v va¹em okoli¹u, je navadno
  pametno zdru¾iti èim veè aktivnih PGP uporabnikov, da vam pri tem
  pomagajo, ker so oni navadno tisti, ki bodo v prihodnosti organizirali
  tak¹na sreèanja. Dobri naèini iskanja tak¹nih ljudi so pogovori z
  ostalimi, ki po¹iljajo PGP podpisana sporoèila na po¹tne spiske, ali z
  iskanjem kljuèev z e-mail naslovi specifiènimi za va¹ okoli¹ na
  stre¾nikih s kljuèi. Naprimer e-mail naslovi, ki se konèajo z domenami
  univerz ali veèjih podjetih lociranih v va¹em okoli¹u pogosto
  privedejo do velikega ¹tevila zainteresiranih oseb.


  Tu je nekaj primerov naznanil:


  ·  Spletna stran naznanitve sreèanja s podpisovanjem PGP kljuèev

  ·  E-mail naznanitve sreèanja s podpisovanjem PGP kljuèev

  ·  Bilten za tisk naznanitve sreèanja s podpisovanjem PGP kljuèev.

  2.4.  Ustvarjanje spiska kljuèev


  Èe boste uporabili strukturo za sreèanje, pri kateri udele¾enci
  potrebujejo spisek kljuèev vseh prisostujoèih, mora koordinator tak¹en
  spisek tudi ustvariti. Spisek naj bi bil sestavljen na naèin podoben
  temu:



                                 Key ID
                                 992A4B3F


  Avtor je napisal perl skripto, ki generira HTML dokument v zgornjem
  stilu iz gpg keyring-a, jaz sem jo malce spremenil, tako, da deluje
  tudi z novej¹imi verzijami gpg-ja. Perl skripta ki generira spisek
  kljuèev je dosegljiva pod pogoji GNU General Public License (GPL).


  Kopije spiska bi se nato natisnilo za vse udele¾ence sreèanja s
  podpisovanjem. Koordinator lahko natisne spisek sam, ali pa ga
  razpo¹lje udele¾encem preko e-mail-a ali pa ga objavi na spletni
  strani, ter ga nato udele¾enci natisnejo sami.

  2.5.  Grafièna izrisava mre¾e zaupanja (web of trust)


  Niè ne vzpodbudi zanimanja ljudi kot pisane slike.  Zatorej,
  izrisovanje mre¾e zaupanja kot ste jo izgradili v va¹em okoli¹u lahko
  pripomore k motivaciji ljudi, da sodelujejo, kot tudi to, da vsem
  jasno prika¾e kaj ste dosegli v procesu.


  Enostavno lahko izdelate graf vseh kljuèev in podpisov va¹e mre¾e
  zaupanja z pretvorbo teh informacij v dot datoteko, katero lahko
  podate programu za izrisovanje grafov kot sta dot ali neato. Perl
  skript, ki pretvori keyring v datoteko dot formata je napisal Darxus
  in je ravno tako dosegljiva pod pogoji GPL. Da lahko nari¹ete graf
  mre¾e zaupanja boste morali na svoj disk shraniti Darxus-ov sig2dot.pl
  skript ter AT&T Researchh-ov graphviz paket. Morda ne boste mogli
  generirati grafa mre¾e zaupanja za veè kot nekaj sto vozli¹è ker je za
  tak¹no operacijo potrebno kar nekaj spomina.


  Navodila za risanje grafa mre¾e zaupanja v gpg keyring-u so vkljuèena
  v sig2dot.pl skriptu, ali pa jih lahko najdete na Debian-ovi strani o
  risanju grafof keyringov. Zopet tule je povezava na graf mre¾e
  zaupanja ki je bil narejen z sig2dot.pl skriptom ter neato programom
  za grafe. Veè informacij je dosegljivih preko Debian keyring graphing
  page (en).

  3.  Udele¾ba na sreèanju




  3.1.  Povzetek nalog udele¾enca sreèanja


  1. Generati par kljuèev

  2. Po¹ljite javni kljuè na doloèen stre¾nik s kljuèi (ali
     koordinatorju)

  3. Po¹ljite podatke o javnem kljuèu koordinatorju

  4. Prika¾ite se na sreèanju

  5. Preverite podatke o va¹ih kljuèih na sreèanju

  6. Preverite podatke o kljuèih vseh ostalih na sreèanju

  7. Podpi¹ite vse preverjene kljuèe

  8. Po¹ljite vse podpisane kljuèe nazaj na stre¾nik s kljuèi (ali
     lastniku kljuèa)

  3.2.  Kaj naj udele¾enci prinesejo na sreèanje?


  1. Njih same - virtualno ne morete prisostvovati

  2. Dve vrsti dokumenta s sliko - vozni¹ko dovoljenje in osebna
     izkaznica sta dovolj

  3. Key ID, Key Type, Hex Fingerprint and Key Size informacije o svojem
     kljuèu na listu

  4. Pisalo

  3.3.  Èesa naj udele¾enci Nebi Prinesli na sreèanje?


  1. Raèunalnika

  3.4.  Zakaj naj nebi prinesli raèunalnika na sreèanje?


  Raèunalnika naj nebi prinesli na sreèanje ker lahko binarne zamenjave
  ali modifilacije sistema enostavno komprimirajo PGP sisteme.



  Èe naj bi nekdo prinesel prenosnik katerega naj bi vsi uporabljali za
  podpisovanje kljuèev na sreèanju, nebi nihèe dejansko vedel, ali je na
  raèunalniku tekel program, ki lovi vtipkane znake, modificirano
  verzijo GPG-ja, modificirano verzijo Linux jedra ali posebno
  oblikovano tipkovnico, katerikoli od teh naèinov bi se lahko uporabil,
  da bi pridobili privatne kljuèe tistih, ki so uporabljali raèunalnik.


  Uporaba raèunalnika na sreèanu bi vas ravno tako naredila ranljive za
  branje preko ramena, ali bolj kompleksne napade kot je injekcija
  virusov, ki modificirajo gpg program, da bi izdajali podatke o
  privatnih kljuèih.

  3.5.  Kreiranje lastnega para kljuèev


  Postopek generiranja lastnega para kljuèev je precej preprost. V
  osnovi morate le zagnati gpg --gen-key . Kakorkoli, priporoèam vam, da
  ustvarite tudi preklicni certifikat (revocation certificate) za va¹e
  kljuèe v primeru, da kdaj izgubite dostop do va¹ega skrivnega kljuèa
  (npr. izgubite geslo zanj ali izgubite sam skrivni kljuè). Navodila za
  kreiranje preklicnega certifikata najdete v poglavju 3.7 tega
  dokumenta.


  Navodila spodaj so napisana korak za korakom, z varnostjo v mislih.
  Naprimer:


  ·  kljuèe se generira z najveèjo mo¾no velikostjo kljuèev, da se jih
     naredi bolj odporne na "brute force" napad

  ·  kljuèi se generirajo z omejeno ¾ivljenjsko dobo, da se prepreèi
     njihova dolgoroèno ogro¾anje z vedno napredujoèo raèunalni¹ko
     tehnologijo

  ·  kljuèe se shrani na disketnik, da se prepreèi kraja kljuèev v
     primeru, da si nekdo pridobi dostop do va¹ega raèunalnika (z
     oddaljenega ralunalnika ali fizièno)

  ·  preklicni certifikat se generira, da se lahko javni kljuè v primeru
     kompromiranja ali izgube kljuèa lahko preklièe

     Nekateri ljudje, se bodo poèutili varne tudi brez vseh teh
     varnostnih ukrepov. Naprimer, da posedujete prenosnik ali domaè
     raèunalnik na katerem berete vso elektronsko po¹to, se lahko
     poèutite dovolj varno, da na disku tega raèunalnika shranite va¹
     par kljuèev. Lahko tudi varno generirate par kljuèev katerega
     veljavnost nikdar ne poteèe in katerega lahko uporabljate za
     identifilacijo in veèino komunikacij - ter kreirate ¹e par kljuèev,
     ki ga uporabljate za izjemno obèutljive komunikacije (èe imate
     kake). Ponovno navodila, ki si sledijo korak za korakom spodaj so
     napisana z mislijo na èim bolj¹p varnost. Ni vam jih nujno potrebno
     slediti, da generirate par kljuèev.  Po drugi strani, le ste
     izjemno paranoièni varnostni "freak" kot sem jaz potem vam bo
     sledenje spodnjim navodilom prineslo obèutek pomirjenosti, ki ga
     trenutno tako potrebujete.



  1)  Pojdite na www.gnupg.org, ter k sebi na disk shranite zadnjo
  verzijo gnupg-ja: gnupg-x.x.x.tar.gz

  Opozorilo:  Preprièajte se, da imate dejansk vsaj verzijo GnuPG-ja
  1.0.6, ker verzije pred to imajo pomembne varnostne luknje v njih.

  2)  Preverite PGP podpis ter MD5 vsoto GnuPG arhiva:



  [vab@firster vab]$ gpg --verify gnupg-x.x.x.tar.gz.sig gnupg-x.x.x.tar.gz
  [vab@firster vab]$ md5sum gnupg-x.x.x.tar.gz




  3)  Razpakirajte arhiv, ga skonfigurirajte, prevedite ter
  in¹talirajte:



  [vab@firster vab]$ tar xvzf gnupg-x.x.x.tar.gz
  [vab@firster vab]$ cd gnupg-x.x.x
  [vab@firster gnupg-x.x.x]$ ./configure
  [vab@firster gnupg-x.x.x]$ make
  [vab@firster gnupg-x.x.x]$ su
  [vab@firster gnupg-x.x.x]# make install
  [vab@firster gnupg-x.x.x]# exit
  [vab@firster gnupg-x.x.x]$ cd




  Èe delite sistem na katerega in¹talirate GnuPG ¹e z kom, bi morda
  ¾eleli GnuPG narediti setuid root, tako, da lahko uporablja za¹èiten
  spomin. Èe to ¾elite storiti, priporoèamo previdnost da preverite va¹
  arhiv z md5 podpisom, ter pgp podpisom, da si zagotovite da ni
  trojanski konj.


  4)  Najdite disketo, na katero boste shranili kljuèe, ter jo
  sformatirajte.



  [vab@firster vab]$ /sbin/mkfs.ext2 /dev/fd0





  4a) "Mount-ajte" disketno enoto ter naredite direktorij, ki pripada
  vam na njej za va¹e kljuèe:



  [vab@firster vab]$ mount /mnt/floppy
  [vab@firster vab]$ mkdir /mnt/floppy/.gnupg





  ter èe je potrebno (odvisno od dostopa do fd0 na va¹em sistemu):



  [vab@firster vab]$ chown <va¹_uid>:<va¹_gid> /mnt/floppy/.gnupg




  4b) Naredite symlink z va¹ega domaèega direktorija na disketo



  [vab@firster vab]$ ln -s /mnt/floppy/.gnupg .gnupg





  5)  Generirajte svoje gnupg kljuèe



  [vab@firster vab]$ gpg --gen-key





  5a) Izberite tip kljuèa, ki ga ¾elite - Privzeto je v redu.



  Please select what kind of key you want:
  (1) DSA and ElGamal (default)
  (2) DSA (sign only)
  (4) ElGamal (sign and encrypt)
  Your selection? <return>





  5b) Izberite velikost svojega kljuèa:  2048



  DSA keypair will have 1024 bits.
  About to generate a new ELG-E keypair.
  minimum keysize is  768 bits
  default keysize is 1024 bits
  highest suggested keysize is 2048 bits
  What keysize do you want? (1024) 2048<return>
  Do you really need such a large keysize? yes<return>





  5c) Nastavite ¾ivljenjsko dobo tega kljuèa: 5 let je v redu



  Requested keysize is 2048 bits
  Please specify how long the key should be valid.
  0 = key does not expire
  <n>  = key expires in n days
  <n>w = key expires in n weeks
  <n>m = key expires in n months
  <n>y = key expires in n years
  Key is valid for? (0) 5y<return>
  Key expires at Sun Sep 21 16:17:15 2005 EDT
  Is this correct (y/n)? y<return>


  5d) Vnesite svoje ime/priimek ter elektronsk(i/e) naslov(e)...



  Real name: Demo User<return>
  Email address: demo@nonexistent.nowhere<return>
  Comment:
  You selected this USER-ID:
  "Demo User <demo@nonexistent.nowhere>"

  Change (N)ame, (C)omment, (E)mail or (O)kay/(Q)uit?  O<return>





  5e) Izberite si geslo. Izbrati morate dobro geslo. Bilo naj bi dolgo,
  ter te¾ko za uganiti. Mora biti nekaj, èesar ne boste pozabili. Èe
  pozabite svoje geslo ne morete veè uporabljati kljuèa.


  5f)  Premikajte mi¹ko, ter pritisnite nekaj tipk, morda posodobite
  locate ali naredite veèje iskanje z find ukazom. GPG bere iz
  /dev/random, da dobi veè nakljuènosti za generacijo va¹ih kljuèev.
  /dev/random v glavnem naseljujejo prekinitve.


  6)  Spremenite svoj kljuè, èe to ¾elite. Na primer, èe imate veè
  elektronskih naslovov in jih ¾elite vse kot veljavne na va¹ih kljuèih:


  [vab@firster vab]$ gpg --list-secret-keys

  /home/vab/.gnupg/secring.gpg
  ----------------------------
  sec  1024D/C01BAFC3 2000-09-21 Demo User <demo@nonexistent.nowhere>
  ssb  2048g/7A4087F3 2000-09-21
  [vab@firster vab]$ gpg --edit-key C01BAFC3
  Command> help
  Command> adduid
  [...]
  Command> save





  7) Po¹ljite va¹ kljuè na stre¾nik s kljuèi


  [vab@firster vab]$ gpg --keyserver <stre¾nik_s_kljuèi> --send-key
  <Va¹_Key_ID>



  Videti bi morali sporoèilo o uspehu kot je tole:


  gpg: success sending to `<stre¾nik_s_kljuèi>' (status=200)



  Tu je pomembno omeniti, da nekateri ljudje verjamejo, da skrivanje
  kljuèev (shranjevanje le teh brez objave) pripomore k dodatni varnosti
  za njihove enkriptirane komunikacije. To je res, ker na stre¾niku s
  kljuèi bi lahko pri¹lo do vdora ali kompromizacije in vrnili napaèen
  javni kljuè, ko bi bil le-ta zahtevan. Nadalje, kljuè ma doloèenem
  javnem stre¾niku s kljuèi morda ni najnovej¹a verzija kljuèa. Naprimer
  dodatni podpisi so morda bili dodani kljuèu, ki ni bil poslan na
  stre¾nik s kljuèi. To je tudi res ker je za doloèene tipe napadov na
  javni enkripcijski sistem, ki ga uporablja PGP potreben javni kljuè.
  Medtem, ko mnogo ljudi prièakuje, da z razumno velikimi kljuèi ti
  napadi nebi mogli biti uspe¹ni, tako da je vseeno, ali je javni kljuè
  objavljen, ohranjanje javnega  kljuèa v tajnosti dejansko ojaèa par
  kljuèev.


  Jaz ne priporoèam da ohranite svoj javni kljuè v tajnosti, ker bo to
  druge odvrnilo od uporabe PGP-ja v njihovih komunikacijah z vami. Èe
  se znova dotaknemo teme o mo¾nosti pokvarjenega ali kompromiranega
  stre¾nika s kljuèi, ki bi vraèal napaène kljuèe, se lahko za¹èitite
  pred tem, da bi vam po¹iljali sporoèila z pokvarjenimi kljuèi, tako,
  da objavite fingerprint svojega kljuèa v svoji .signature datoteki ali
  na spletu. Da se posvetimo temi napada va¹ega para kljuèev preko
  dosegljivosti va¹ega javnega kljuèa bi rekel, èe ste resnièno
  zaskrbljeni glede èvrstosti va¹ega para kljuèev ali resnièno
  paranoièni glede varnosti va¹ih komunikacij, lahko generirate dodatne
  pare kljuèev (ki poteèejo v roku ur ali dni) za vsako komunikacijo ter
  izmenjate javne kljuèe teh parov skozi kodirane komunikacije z
  posamezniki s katerimi ¾elite komunicirati.


  Èe ne ¾elite imeti svojega kljuèa na javnem stre¾niku s kljuèi lahko
  preskoèite ta korak ter namesto tega po¹ljete svoj javvni kljuè
  koordinatorju sreèanja z sporoèilom v katerem napi¹ete, da svojega
  javnega kljuèa ne ¾elite imeti na javnem stre¾niku s kljuèi.
  Koordinator lahko prebere informacije o va¹em kljuèi ter posreduje va¹
  kljuè ostalim udele¾encem sreèanja preko kodirane elektronske po¹te,
  ali kake druge metode, poleg tega pa ¹e sporoèilo, da naj se kljuè po
  podpisu vrne lastniku, in se ne po¹lje na stre¾nik s kljuèi.


  8)  Generirajte preklicni certifikat. To je neobvezen korak.


  Generiranje in shramba preklicnega certifikata vam bo omogoèila
  preklic va¹ega javnega kljuèa tudi v primeru da to le tega izgubite
  dostop zaradi kompromizacije, zaplembe, pozabljenega gesla, ali okvare
  medija na katerem je bil shranjen. Èe ¾elite imeti mo¾nost, da
  preklièete va¹ javni kljuè kadar nimate dostopa do va¹ega skrivnega
  kljuèa, generirajte preklicni certifikat ter ga shranite na varnem
  mestu. Kopijo preklicnega certifikata je pametno natisniti, da ga
  lahko vseeno vnesete v primeru, da se vam okvari medij na katerem je
  bil shranjen.


  Èe pride do kompromizacije va¹ega preklicnega certifikata, bi dobil
  posameznik, ki je kompromiziral va¹ certifikat mo¾nost uporabe
  certifikata in potemtakem onemogoèiti va¹ kljuè. Vendar, posameznik ne
  bo mogel kompromirati va¹ega skrivnega kljuèa preko preklicnega
  certifikata. Torej ne bo zmo¾en ustvariti ponarejenih podpisov,
  odkodirati sporoèil zakodiranih z va¹im parom kljuèev ali se
  predstavljati z njim za vas, kot lastnik va¹ih kljuèev. Ker je edini
  mo¾ni izid kompromizacije preklicnega certifilata onemogoèenje va¹ega
  para kljuèev je v glavnem varna in pametna odlolitev.


  Zopet oddelek 3.7 vsebuje veè informacij o preklicu kljuèev.


  GnuPG ukaz, ki generira preklicni certifikat je:

  [vab@firster vab]$ gpg --output revcert.asc --gen-revoke <key_id>



  9)  Preko elektronske po¹te po¹ljite podatke o va¹ih kljuèih
  koordinatorju sreèanja, ter mu povejte, da pridete na sreèanje. Ukaz
  napisan spodaj bo izpisal podatke, ki jih morate poslati
  koordinatorju, èe uporabljate stre¾nik s kljuèi. Te podatke nato lahko
  po¹ljete v enkriptiranem sporoèilu preko elektronske po¹te
  koordinatorju.


  [vab@firster vab]$ gpg --fingerprint  <Your_Key_ID>



  10)  Od-"mountajte" disketo ter jo izvrzite:


  [vab@firster vab]$ umount /mnt/floppy



  Opomba: Disketo lahko nsoite s seboj za dodatno varnost, ali pa jo
  lahko pustite v varnem zaklenjenem predalu mize, itd. Svojih kljuèev
  NOÈETE imeti v .gnupg direktoriju, ki je dosegljiv preko spleta.


  11) Prika¾ite se na sreèanju.

  3.6.  Podpisovanje kljuèev ostalih


  1. korak:   Dobite kopijo kljuèa


  Navadno boste delali z stre¾nika s kljuèi. Toda èe kljuè, ki ga
  podpisujete ni disegljiv na stre¾niku s kljuèi ga lahko enostavno
  uvozite z ukazom

  gpg --import datoteka_z_javnim__kljuèem .

  Èe pa delate z stre¾nikom s kljuèi, pa bo naslednji ukaz shranil kljuè
  s streènika v va¹ javni keyring

  [vab@firster vab]$ gpg --keyserver <stre¾nik_s_kljuèi> --recv-keys
  <Key_ID>



  Èe dobite napako za branje, to pomeni da so stre¾niki s kljuèi
  preobremenjeni. Prosim poskusite znova èez nekaj sekund.


  2. korak:  Poglejte fingerprint kljuèa in ga overite


  [vab@firster vab]$ gpg --fingerprint <Key_ID>



  GPG bo izpisal podatke o kljuèu (katerega ste ravnokar shranili s
  stre¾nika s kljuèi): fingerprint in <Key_ID >. Preverite, èe se
  fingerprint shranjenega kljuèa ujema z fingerprintom kljuèa na va¹em
  spisku, ki ste ga dobili na sreèanju. Opozorilo: ne preverjajte
  fingerprinta na spletni strani stre¾nika s kljuèi, ker ni nujno da bam
  bo poslal isti kljuè, kot je prikazan na spletni strani.


  3. korak:  Podpi¹ite kljuè


  [vab@firster vab]$ gpg --sign-key <Key_ID>



  Èe imate veè privatnih kljuèev doloèite s katerim kljuèem ¾elite
  podpisati z ukazom podobmin temule:


  [vab@firster vab]$ gpg --default-key <Kljuè_ki_ga_boste_uporabili>
  --sign-key <Key_ID>



  Èe imate probleme z delom z RSA kljuèi po vsej verjetnosti uporabljate
  staro verzijo gnupg­ja. Verzije GnuPG-ja starej¹e od 1.0.3 ne
  vsebujejo podpore za RSA algoritem. Opozorilo: morda morate odstraniti
  starej¹o verzijo, ki jo je va¹o distribucijo namestila z orodjem za
  delo s paketi. Verzijo programa, ki ga klièete lahko preverite z
  sledeèim ukazom:


  [vab@firster vab]$ gpg --version



  4. korak:  Vrnite ali po¹ljite na stre¾nik s kljuèi podpisan kljuè


  Èe delate z osebo, ki noèe imeti svojih kljuèev na javnem ku s kljuèi,
  bi jim morali pri tem koraku vrniti njihov javni kljuè preko metode po
  njihovi izbiri - navadno preko enkriptirane elektronske po¹te. Javnega
  kljuèa ne smete poslati na javni stre¾nik s kljuèi brez dovoljenja
  njegovega lastnika. Objava javnega kljuèa malce zmanj¹a varnost para
  kljuèev, zatorej bi se razumelo kot nevljudno, èe bi kljuè naredili
  bolj javen, kot ¾eli njegov lastnik.


  Najverjetneje boste delali preko stre¾nika s kljuèi. V tem primeru
  lahko po¹ljete kljuè na stre¾nik s kljuèi na sledeè naèin:


  [vab@firster vab]$ gpg --keyserver <stre¾nik s kljuèli> --send-key
  <Key_ID>



  Videti bi morali sporoèilo podobno temu:


  gpg: success sending to `<stre¾nik_s_kljuèi>' (status=200)



  Èestitke, podpis kljuèa druge osebe je sedaj konèan in va¹ podpis je
  bil dodan v njihov javni kljuè. Pot zaupanja je bila vzpostavljena.

  3.7.  Preklic va¹ega para kljuèev



  V primeru, da sumite, da je bil va¹ skrivni kljuè kompromiran, bi
  morali takoj preklicati va¹ javni kljuè. Preklic kljuèa poteka z
  dodatkom preklicnega certifikata javnega kljuèa. Preklic kljuèa da
  vedeti, da kljuè ni veè veljaven (varen) in da se ga naj ne uporablja.
  Enkrat, ko je preklicni certifikat izdan, se ga ne da veè preklicati.


  Ker je va¹ PGP kljuè distribuiran (brei kro¾i) med ljudmi in se ne
  ureja z centralne toèke morate distribuirati preklicni certifikat na
  isti naèin kot raz¹irjate va¹ javni kljuè. Kro¾enje preklicnega
  certifikata na isti naèin kot va¹ javni kljuè bi navadno pomenilo, da
  preklicni certifikat po¹ljete na stre¾nike s kljuèi. Èe kljuèa niste
  poslali na stre¾nik s kljuèi lahko kljub temu po¹ljete preklicni
  certifikat nanj (v tem primeru bi se poznala razlika med prosto
  dostopnostjo javnega kljuèa in nezmo¾nostjo opozorila oseb da je bil
  va¹ kljuè preklican).


  Ponovno, ukaz za kreiranje preklicnega certifikata je sledeè:


  [vab@firster vab]$ gpg --output revcert.asc --gen-revoke <key_id>



  Èe se vam dozdeva kdaj in kako je pli¹lo do komprimizacije va¹ega
  kljuèa in ste generirali preklicni certifilat med generacijo kljuèa,
  boste lahko ¹e vedno generirali nov preklicni certifikat, za preklic
  va¹ega para kljuèev, to pa zato, ker vam openPGP omogoèa, da opi¹ete
  razlog preklica, ter napi¹ete ¹e nekaj teksta o tem zakaj kljuè
  preklicujete. Kro¾enje tak¹nega preklicnega certifikata ima svoje
  prednosti in je bolj za¾eljeno kot kro¾enje splo¹nega preklicnega
  certifikata generiranega med kreiranjem kljuèev.

  4.  Pomembni podatki, ter viri za za veè informacij



  4.1.  Spisek javnih stre¾nikov s kljuèi



  1. CryptNET Omre¾je stre¾nikov s kljuèi

     a. gnv.keyserver.cryptnet.net


  2. www.keyserver.net Omre¾je

     a. search.keyserver.net

     b. seattle.keyserver.net

     c. germany.keyserver.net

     d. belgium.keyserver.net

     e. finland.keyserver.net

     f. thailand.keyserver.net

  3. pgp.ai.mit.edu

  4. pgp.uni-mainz.de


  5.  Povezave na sorodne dokumnte


  GnuPG FAQ (en)

  GnuPG Priroænik (en)

  GnuPG Mini Howto (English)

  comp.security.pgp FAW


  5.1.  Povezane spletne strani


  GnuPG Domaèa Stran (en)

  Domaèa stran zdru¾enja OpenPGP (en)

  Mednarodna domaèa stran PGP (en)

  Stran izrisovanja   grafov Debian (en)

  Programski paket AT&T Labs-Research Graphviz (en)

  Stran o sledenju podpisov (en)


  5.2.  Povezani RFC-ji



  rfc2440

  6.  O tem dokumentu


  Copyright (c) 2000, 2001  V. Alex Brennen.

  Dovoljenja za kopiranje, distribucijo in/ter spreminjanje tega
  dokumenta so dovoljena pod pogoji GNU Free Documentation License,
  Verzije 1.1 ali novej¹e, ki jo objavi Free Software Foundation.


  Ta dokument ¾ivi na naslovu http://www.cryptnet.net/fdp/crypto/gpg-
  party.html


  Prevedel 23.12.2001 Bo¹tjan Müller



  6.1.  Verzije


  Version 1.0.0, 2000.10.01 Zaèetna izdaja

  Version 1.0.1, 2000.10.03 Spremembe v naèinu pisanja, informacije o
  javnih kljuèih

  Version 1.0.2, 2000.12.07 Popravljena napaka v povezavi

  Version 1.0.3, 2001.01.14 Poenostavitve, Risanje grafov, Obna¹anje in
  varnost na stre¾nikih s kljuèi, Perl koda, Primeri objav, Dodatni
  podatki, splo¹ni popravki

  Version 1.0.4, 2001.06.21 Podatki o preklicnih certifikatih dodani:
  3.5, 3.7.  RFC informacije dodane: 4.4.  Spisek stre¾nikov s kljuèi
  ter povezave na spletne strani posodobljene.



  6.2.  Sodelavci

  V. Alex Brennen (Glavni avtor)

  John Sheehy (Tehnièni predlogi, primeri objav)

  Darxus (Popravki HTML-ka, primeri poenostavitev, Koda za delanje
  grafov (sig2dot.pl & sigtrace.pl))

  Peter Palfrader (Tehnièni predlogi, Obna¹anje na stre¾nikih kljuèev,
  dodatni predlogi)

  Ryan Brouillard (Primer bro¹ure za tisk)

  Jeremy Scofield (Predlogi za naèin pisanja/format)